Заблуди и вистини за ЕУ

  • Published on
    20-Jan-2016

  • View
    11

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Заблуди и вистини за ЕУ

Transcript

  • ZABLUDA

    VISTINA

    1ZABLUDA

    VISTINA

    So bezvizen re`im gra|anite na Republika Makedonija }e mo`at da

    patuvaat nasekade vo Evropskata unija.

    I pokraj toa {to so viznata liberalizacija makedon-skite gra|ani }e dobijat pravo na slobodno dvi`ewe vo [engen zonata, sepak nekoi dr`avi-~lenki na EU ne se celosno integrirani vo [engen zonata (na primer, Obedinetoto Kralstvo, poradi {to gra|anite i natamu }e mora da vadat viza). Za volja na visti-nata, glavna pre~ka za slobodnoto dvi`ewe na make-donskite gra|ani e slabata ekonomska mo}.

    Sepak, najgolemite i najzna~ajni pridobivki gra|a-ni te }e gi u`ivaat toga{ koga Republika Makedonija }e stane ~lenka na EU (na primer, mo`nosta za edna-kov pristap do pazarot na trudot i do strukturnite fondovi, kade {to pristap imaat samo gra|anite na EU).

    1

  • ZABLUDA

    VISTINA

    ^lenstvoto vo EU ne ni treba, bidej}i mo`eme da bideme

    kako [vajcarija ili kako Norve{ka.

    Prvo, brojot na dr`avite vo Evropa koi ne se ~len-ki na EU mo`e da se izbroi na prstite od ednata raka. Taka, [vajcarija i Norve{ka koi formalno ne se del od EU, se tesno povrzani so Unijata, i toa na tri na~ina: prvo, obete se ~lenki na Evropskata ekonomska oblast; vtoro, tie mora da gi primenu-vaat site zakoni {to gi nosi EU, i treto, i dvete se ~lenki na [engen zonata.

    Zna~i, ovie dr`avi ne se tolku nepovrzani so EU, kako {to obi~no se misli. Cenata na ne~lenuvaweto za dr`avite e visoka, bidej}i tie nemaat pravo da odlu~uvaat pri kreiraweto na politikite na EU.

    2

  • ZABLUDA

    So vleguvawe vo EU }e `iveeme mnogu podobro, }e bideme posre}ni, }e ima

    pogolem broj vrabotuvawa, }e ima pomalku kriminal.

    Vleguvaweto vo EU ne zna~i avtomatsko re{avawe na site prob lemi na makedonskite gra|ani. Ne popusto, Evropska ta unija gi smisli t.n. Kopenhagenski kriteriumi za ~lenst-vo (funkcionalni institucii, vladeewe na pravoto, po ~i-tuvawe na demokratijata, konkurentno pazarno stopanstvo, dobro vladeewe od strana na vlasta i sudstvoto, koi dos-ledno }e go sproveduvaat evropskoto zakonodavstvo i } e u~estvuvaat vo sozdavaweto na idninata na EU). Ispolnu-vaj}i gi ovie kriteriumi, Makedonija u~i kako da stane del od pogolemoto evropsko semejstvo; biznismenite u~at kako najdobro da go iskoristat pazarot od 500 mi-lio ni potro{uva~i; studentite u~at ve{tini koi{to im se potrebni za EU; nau~nicite i istra`uva~ite u~at kako zaedni~ki da istra`uvaat za podobra idnina na Evropa; umetnicite u~at kako ramo do ramo so drugite umetnici od EU da ja zbogatat evropskata kultura, a gra|anite u~at kako aktivno da se vklu~at vo sozdavaweto na zaedni~kata evropska idnina.

    3

    VISTINA

  • ZABLUDA

    Evropskata unija nema namera da ja primi vo ~lenstvo Republika Makedonija.

    VISTINAEU nedvosmisleno i jasno ja ima izrazeno svojata podgot-venost da gi primi dr`avite od Zapaden Balkan, vklu~uvaj} i ja i Republika Makedonija. Strategijata za ostvaruvawe na ovaa namera se narekuva Solunska agenda i e poddr`ana so pove}e finansiski instrumenti so koi EU im pomaga na dr`avite da stignat dotamu. Politi~kite poraki, osobeno za Republika Makedonija, se mnogu jasni (setete se: Romano Prodi li~no i go donese Pra{alnikot na Makedonija, vo svojstvo na pretsedatel na Evropskata komisija vo 2004 godina; Oli Ren li~no ni gi donese 8-te reperi za do-bivawe preporaka za po~etok na pregovorite, vo mart 2008 godina; Majkl Li, generalen direktor na Direktoratot za pro{iruvawe redovno n# posetuva; Jelko Kacin revnosno lobira za Makedonija vo Evropskiot parlament; Mirek To-polanek, pretsedatel na Vladata na Republika ^e{ka, n# zaboravi da ja poseti na{ata dr`ava vo svojstvo na pretse-datel na Evropskiot sovet, potvrduvaj}i deka Makedonija nema da bide zaboravena i za vreme na {vedskoto pretse-datelstvo).

    4

  • ZABLUDA

    Evropskata unija (EU) prima samo ekonomski silni dr`avi.

    5

    VISTINANaprotiv, setete se kade bea Irska, Grcija, [panija, Por-tugalija i drugi dr`avi koga stanaa ~lenki na EU. Site tie bea ekonomski nerazvieni, pa duri i siroma{ni dr`avi, no bea primeni vo EU. Po vleguvaweto vo EU site tie do`iveaja intenziven ekonomski razvoj. Taka, malata, izo-lirana, zemjodelska i siroma{na Irska ume{no gi isko-risti site mo`nosti {to i gi ponudi EU i stana ~udo {to se izu~uva vo ekonomskite ~itanki. Sli~na e i prikaznata na [panija od ugnetena dr`ava taa denes e osmata naj-brzo raste~ka ekonomija vo svetot. Slu~ajot so dr`avite od Sredna i od Isto~na Evropa samo go potvrduva faktot deka stepenot na ekonomskiot razvoj ne e odlu~uva~ki faktor za priem. Ona {to EU go o~ekuva od dr`avite-kandidatki e da imaat ekonomska strategija za razvoj i dosledno da ja sproveduvaat i da poka`uvaat kontinuiran rast, pa makar i mal. Preostanatoto go pravat zaedno! Zatoa, Republika Makedonija izgotvuva Naciona-lna razvojna programa, kako i trigodi{na Pretpristapna ekonomska programa, koja zaedno so EU redovno se revidi-ra i se nadgraduva. Na toj na~in, dr`avata poka`uva deka umee da go sledi sopstveniot razvoj, a EU pomaga so toa {to gi finansira proektite po merka na dr`avata.

  • ZABLUDA

    VISTINA

    Po poslednoto pro{iruvawe, EU e nefunkcionalna.

    I pokraj zgolemuvaweto na brojot na dr`avite-~lenki od 15 na 25, odnosno na 27 (vo 2007 godina), EU go zadr`a istoto tempo na efikasnost. Dosega ne e zabele`an zastoj vo aktivnostite na EU {to e povrzan so pro{iruvaweto na Unijata. Poslednite istra`uvawa na EU za rezultatite od pro{iruvaweto so dr`avite od Sredna i od Jugoisto~na Evropa uka`uvaat na pozitiv-ni efekti vo razvojot na evropskata ekonomija. Dokaz za toa deka EU funkcionira e solidarnosta {to sega, vo uslovi na finansiska i ekonomska kriza, ja mani-festiraat dr`avite-~lenki. Deka pro{iruvaweto ne e zaboraveno poka`uva i najnovata inicijativa na EU so dopolnitelno odobreni sredstva so koi treba da im pomogne na dr`avite od Zapaden Balkan polesno i pobezbolno da ja prebrodat krizata.

    6

  • ZABLUDA

    VISTINA

    Po poslednoto pro{iruvawe mnogu rabotnici preminaa

    od Isto~na vo Zapadna Evropa.

    Samiot proces na pro{iruvaweto na EU vodi smetka za eventualnoto preseluvawe na rabotnicite od Isto~na vo Zapadna Evropa i zatoa se predviduvaat t.n. tran-zicioni periodi za integrirawe na pazarite na rabotna sila vo EU. Faktite zboruvaat deka migraci-jata na rabotnici od novite vo starite dr`avi-~len-ki ne e pove}e od 1% od aktivnoto rabotosposobno naselenie vo starite dr`avi-~lenki. Pri~inite za ovaa situacija se mnogubrojni, no verojatno niskoto nivo na migracija vo najgolema mera se dol`i na toa {to vo tekot na procesot na pristapuvawe dr`avite-kandidati ekonomski se razvivaat, so {to se namaluva nevrabotenosta kaj niv. Ovoj proces e poddr`an od Evropskata unija i vo takvi okolnosti realno nema potreba za migracija na naselenieto.

    7

  • ZABLUDA

    8Republika Makedonija finansiski nema da mo`e da go ponese tovarot

    od ~lenstvoto vo EU.

    Procesot na pregovorite za pristapuvawe za Republika Makedonija pretstavuva seopfatna podgotovka za ~len stvo. Se razbira, ~lenstvoto vo koja bilo me|unarodna organi za-cija nametnuva odredeni prava, no i finansiski obvrski. Za sre}a, Evropskata unija razbira deka site dr`avi ne se so ista finansiska i ekonomska mo} i zatoa pridonesot na dr`avite-~lenki vo zaedni~kata kasa ne se utvrduva vo apsoluten iznos, tuku se izrazuva vo procenti od nivniot bruto-nacionalen proizvod. So drugi zborovi, pobogatite dr`avi pla}aat pove}e, a posiroma{nite pomalku. Vo pr-vite godini po za~lenuvaweto, novite dr`avi-~lenki kako pomalku razvieni koristat nekolkupati pove}e sredstva za zajaknuvawe na svoite ekonomii vo sporedba so nivniot finansiski pridones vo buxetot na EU. Povtorno go gle-dame vo akcija principot na solidarnost! Taka, Germanija i Holandija se najgolemi neto-pla}a~i vo EU, {to zna~i deka najmnogu pridonesuvaat vo zaedni~kiot buxet, iako proporcionalno koristat najmalku pari.

    VISTINA

  • ZABLUDA

    VISTINA

    Makedonskiot glas nema da se slu{a vo EU, bidej}i Makedonija

    e premnogu mala dr`ava.

    Odlu~uvaweto vo instituciite na EU e smisleno taka {to e re~isi nevozmo`no nekolku pogolemi dr`avi samostojno da nametnat svoja odluka, a pritoa da ne gi ispo~ituvaat pomalite dr`avi-~lenki. Istoto va`i i za malite dr`avi. I kolku da se zdru`uvaat, tie nema da imaat dovolno glasovi za da gi blokiraat pogolemite dr`avi-~lenki. Ovaa izbalansiranost se postignuva so t.n. dvojno mnozinstvo. Brojot na glasovi na sekoja dr`ava-~lenka zavisi od nejzi-nata golemina i od brojnosta na naselenieto {to go pretstavuva. Ednoto mnozinstvo e spored toa kolku te`i sekoja dr`ava-~lenka, a vtoroto mnozinstvo treba da pretstavuva 62% od vkupnoto naselenie na Evropskata unija.

    9

  • ZABLUDA

    VISTINA

    Evropskata unija go zagrozuva identitetot na malite dr`avi.

    EU se gri`i za identitetot na malite dr`avi i na malcinstvata na mnogu na~ini, po~nuvaj}i od ofici-jalnoto moto na EU (Obedineti vo razlikite), preku brojot na oficijalnite jazici vo EU (23 jazici od 27 dr`avi-~lenki), pa s# do programite za promocija i za{tita na kulturnoto nasledstvo i akciite za pro-mocija na malcinstvata. Taka, na primer, i pokraj toa {to na Evropskata unija i e jasno deka preveduvaweto na celata obemna dokumentacija na EU na site jazici e skapa rabota, taa ne se otka`uva od ovoj ogromen tro{ok, bidej}i smeta deka na toj na~in gi promovira i gi za{tituva posebnite identiteti na sekoja gru-pa. Svedoci sme na toa deka vo poslednite nekolku godini dojde do o`ivuvawe na ve}e zaboraveniot irski jazik.

    10

  • ZABLUDA

    Evropskata ekonomija ne e vode~ka vo svetot i

    nema potreba da i se pridru`ime.

    VISTINAEU denes e najgolem trgovski i ekonomski blok vo svetot i pretstavuva okolu edna tretina od globalnata ekonomi-ja. Evroto e vtora po ja~ina valuta vo

Recommended

View more >