210.gvs.arnes.si210.gvs.arnes.si/wordpress/.../uploads/2018/...19.docx · Web viewPoleg obveznih predmetov…

  • Published on
    12-May-2019

  • View
    212

  • Download
    0

Embed Size (px)

Transcript

OSNOVNA OLA DRAMLJE

IZBIRNI PREDMETI

za olsko leto 2018/2019

Pripravili: Ravnateljica:

Uitelji izbirnih predmetov Mirjana Auner

O IZBIRNIH PREDMETIH

Poleg obveznih predmetov osnovna ola izvaja pouk obveznih izbirnih predmetov za uence 7., 8. in 9. razreda in pouk neobveznih izbirnih predmetov. Pouk neobveznih izbirnih predmetov se bo v olskem letu 2018/2019 izvajal za uence od 4. do 9. razreda (drugi tuj jezik) in za uence od 4. do 6. razreda tudi port in umetnost.

Izbirni predmeti se ocenjujejo s tevilnimi ocenami od 1 do 5. Znanje izbirnih predmetov se ne preverja na nacionalnem preverjanju znanja. Uenec lahko napreduje le, e ima pozitivne zakljune ocene pri vseh predmetih, tudi pri izbirnih.

Izbirni predmeti se izvajajo 1 uro tedensko (lahko strnjeno v enem obdobju), le tuji jeziki dve uri tedensko.

Zakon o osnovni oli doloa, da uenec:

7., 8. in 9. razreda izbere dve uri pouka obveznih izbirnih predmetov, lahko pa tudi tri ure, e s tem soglaajo njegovi stari;

4. - 9. razreda izbere najve dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov.

Uenec, ki obiskuje glasbeno olo z javno veljavnim programom, je lahko oproen obiskovanja obveznih izbirnih predmetov v celoti ali eno uro tedensko. V primeru uveljavljanja obiskovanja glasbene ole namesto obiskovanja izbirnih predmetov stari podpiejo izjavo. Stari posredujejo pisno vlogo, ki ji priloijo potrdilo o vpisu v glasbeno olo. V primeru naknadnega vpisa v glasbeno olo stari posredujejo vlogo najkasneje do 31. avgusta.

Na osnovi prijav bomo oblikovali skupine izbirnih predmetov za naslednje olsko leto, vendar bomo izvajali le tiste izbirne predmete, za katere bo prijavljeno zadostno tevilo uencev v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne ole. O izbiri boste obveeni do konca olskega leta.

Upamo, da vam bodo informacije v publikaciji, ki smo jo pripravili, v pomo pri izbiri izbirnih predmetov. Vzemite si as, preglejte ponujene predmete in se posvetujte s stari. Pri izbiri upotevajte predvsem lastne interese, tako bodo izbrani predmeti pripomogli k boljim unim dosekom in boljemu poutju.

Ravnateljica:

Mirjana Auner

PREDSTAVITVE OBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOVLIKOVNO SNOVANJE

Uenci od 7. do 9. razreda lahko z izbirnim predmetom LIKOVNO SNOVANJE pridobijo e dodatno uro likovnega ustvarjanja. Delo poteka v manjih skupinah in uenci si razvijajo ut za estetiko, vizualni spomin, domiljijo, motorino spretnost in zmonost doivljanja lepote v naravi in umetninah. Likovno znanje pridobijo skozi praktino ustvarjanje in to je pomembno pri nadaljnjem olanju v razlinih poklicih (arhitekti, kozmetiarke, modne oblikovalke, frizerji, slaiarji, oblikovalci, raunalniarji, vrtnarji, vizaisti, ivilje, aranerji).

Ustvarjanje pri likovnem snovanju je zanimivo, pestro in veselo druenje, kjer lahko s svojimi izdelki sodelujejo tudi na razlinih likovnih nateajih in delavnicah. Likovno ustvarjanje se povezuje tudi z drugimi premeti (glasbena vzgoja, slovenina, matematika, portna vzgoja, zgodovina, geografija, fizika, kemija, tehnika in tehnologija in tako lahko uenci pridobijo ire povezovalno znanje.

Opredelitev predmeta:- ena ura tedensko ali v sklopih po ve ur, 35 ur letno, - predmet se izvaja v 7., 8. ali 9. razredu in je vezan na razred

LIKOVNO SNOVANJE I - 7. razred

RISANJE na razline podlage (papir, blago, steklo, uporabne in okrasne predmete) in z razlinimi materiali (svinnik, barvice, tui, oglje, voenke, barve za steklo

GRAFIKA in razline grafine tehnike. Odtiskovanje s pomojo papirja, kartona, plastike

SLIKANJE z razlinimi vrstami barv in slikarskimi tehnikami na papir, keramiko, velike kartone

KIPARSTVO modeliranje kipov in lutk iz gline, lesa, kovine, papirja, mavca. Oblikovanje reliefa in prostostojeih kipov.

LIKOVNO SNOVANJE II - 8. razred

RISANJE z razlinimi risarskimi tehnikami. Ravnovesje na risbi, domiljijske prostorske forme, prikazovanje likovnega prostora pri poklicih arhitekt, oblikovalec, scenograf.

SLIKANJE na razline formate in podlage ter kombiniranje slikarskih materialov. Barvna nasprotja, tonska ubranost, soobutje barv

GRAFIKA in tiskanje v tiskarnah. Seznanitev z delom grafinega oblikovalca. Oblikovanje estetsko dobrih vidnih sporoil. Plakat, vabilo, ovitek, reklama, znak

PROSTORSKO OBLIKOVANJE in predstavitev makete bivalnega prostora, oblikovanje scenskega prostora.

LIKOVNO SNOVANJE III - 9. razred

RISANJE s svinnikom in tuem ter prikaz realnega prostora z navideznim preoblikovanjem. Zlati rez in idealno razmerje med velikostmi ve oblik. Estetika vidnih sporoil in kreiranje lastnega logotipa z upotevanjem vpliva barv, vsebine in oblike.

KIPARSTVO in instalacija z razlinimi kiparskimi materiali.

GRAFIKA in razline barvne grafine tehnike.

PROSTORSKO OBLIKOVANJE in urbanizem. Projektno delo in spremembe v domaem kraju. Varovanje naravne in kulturne dediine.

MODA seznanitev s poklicem modni kreator, modni dodatki, modno oblikovanje

GLEDALIKI KLUB

Predmet gledaliki klub izhaja iz vsebin dramske vzgoje pri pouku knjievnosti. Poleg ustvarjalnih gledalikih dejavnosti je povezan tudi s spoznavanjem aktualnih dogodkov v slovenskih gledaliih in zdruuje recepcijske, ustvarjalne in razlagalno-raziskovalne dejavnosti. Izbirni predmet gledaliki klub je enoleten in se izvaja v 7. 8. in 9. razredu osnovne ole. Namenjena mu je ena ura tedensko, tj. 35 ur letno.

Uenci spoznavajo prvine gledalike, lutkovne in radijske umetnosti, pridobivajo temeljne gledalikoteoretine pojme ter poglabljajo literarnovedno znanje, povezano z dramatiko. Sooblikujejo prvine gledalike in lutkovne umetnosti, piejo dramatizacije pesemskih in proznih besedil, sproeno improvizirajo vloge igralcev, reiserja, scenografa, kostumografa, rekviziterja Ogledajo si gledaliko predstavo v gledaliu in jo vrednotijo. Uijo se svojo oceno utemeljiti in sprejemati razlinost mnenj.

Po metodi aktivne gledalike vzgoje spoznavajo raznolikost disciplin, ki so povezane z gledaliem (jezikovna izraznost, ples, pantomima, likovna in glasbena govorica). Pripravijo govorne interpretacije poezije, vadijo pravilno dro telesa, izrazno deklamiranje, razvijajo zmonost gledalikega izraanja z mimiko, kretnjami in gibanjem, vadijo pravilen odrski govor, spoznavajo osnove dihalne tehnike, vadijo sproeno nastopanje, razvijajo domiljijo in iznajdljivost. Zamislijo si kostume in sceno, predvidijo odrsko osvetlitev in glasbo, izdelajo plakat, gledaliki list in kritiko. Vadijo posamezne prizore iz dramskih besedil in pripravijo razredno oz. olsko gledaliko uprizoritev.

LITERARNI KLUB

Literarni klub je kot izbirni predmet del obveznega programa osnovne ole in predstavlja poglabljanje in raziritev sposobnosti in znanj v okviru predmeta slovenina. Predmet zajema branje in ustvarjalno pisanje leposlovnih besedil in se posredno povezuje tudi s tekmovanjem v znanju materinine za Cankarjevo priznanje.

Uenci pri pouku razmiljujoe sprejemajo umetnostna besedila in jih vrednotijo. O svojem doivljanju prebranega govorijo ter piejo, gojijo svoje posebne knjievne interese, razvijajo zanimanje za razline knjievne zvrsti, ustvarjalno se odzivajo na prebrano; ob branju si oblikujejo osebnostno in narodno identiteto, s spoznavanjem drugih kultur irijo svoje obzorje in razvijajo strpnost do druganih.

Spoznavajo slovensko in svetovno mladinsko knjievnost, pridobivajo literarnovedne pojme, ustvarjajo doivljajska in domiljijska besedila, si razvijajo domiljijo in pridobivajo estetske izkunje. S svojimi literarnimi izdelki sodelujejo na razlinih literarnih nateajih.

OLSKO NOVINARSTVO

Pri predmetu olsko novinarstvo uenci razvijajo svojo zmonost tvorjenja neumetnostnih besedil ter se usposabljajo za ustvarjalno in kritino sprejemanje publicistinih besedil. Uenci se zavedajo, da je jezik najpomembneji del kulturne dediine in s tem temeljna prvina osebne in narodne identitete. Utrjujejo svoje znanje knjinega jezika, se zavedajo razlinih okoliin za rabo razlinih socialnih zvrsti, kritino presojajo in vrednotijo izdelke medijev ter oblikujejo pozitiven odnos do slovstvenega izroila. Pridobivajo gradivo slovstvene folklore v kraju, raziskujejo nareje, ustvarjajo olski asopis in svoje prispevke objavljajo.

Obiejo urednitvo mladinske revije PIL v Ljubljani.

VZGOJA ZA MEDIJE - TISK

Vzgoja za medije tisk je druboslovno-humanistini izbirni predmet, ki je namenjen uencem v 7., 8. in 9. razredu po eno uro tedensko. Predmet je zasnovan tako, da so poudarjene medijske teme tiska.

Uenci bodo spoznavali skupne znailnosti mnoinih medijev, razlike med razlinimi naini in oblikami sporoanja: novinarska, publicistina besedila, umetnika besedila, dokument, fotografija, video, film, glasba, internet. Seznanili se bodo z delom novinarjev, z razlinimi novinarskimi asopisnimi zvrstmi in anri, novinarsko etiko, oglaevanjem ter s celotnim postopkom nastanka asopisa. Spoznali bodo tudi, kako razlikovati oglaevanje ter propagando od novinarskega sporoanja.

Velik poudarek pri predmetu je predvsem na pridobivanju izkuenj (tvorjenje besedil), raziskovalnem in timskem delu (izdelava glasila, spremljanje dogajanja) ter na usmerjanju njihove otroke radovednosti v aktivno delo.

Delo pri predmetu bomo popestrili z obiskom asopisne hie ter izdelavo olskega glasila, pri emer se bodo lahko preizkusili v vlogi novinarjev.

RAZISKOVANJE DOMAE OKOLICE

Izberejo lahko uenci7., 8. in 9. razreda

tevilo ur

35 (32) - 1 ura tedensko

Raziskovanje domae okolice se povezuje s predmetom Naravoslovje v 7. razredu in Biologija v 8. in 9. razredu osnovne ole. Je nadgradnja biologije in spada v naravoslovno podroje.

Uenec pri predmetu:

poglobi, raziri in nadgradi e osvojeno znanje pri osnovnem predmetu

povee teorijo s prakso

spozna terenske in eksperimentalne metode dela

spozna in poglobi spoznanje o nujnosti sonaravnega bivanja

poglobi spoznanja o nujnosti varovanja narave in ivih bitij v njej

povee bioloko znanje s strokami in poklici, ki temeljijo na biolokem znanju

poglobljeno spoznajo naine onesnaevanja kopnega, vode in zraka

izoblikuje pozitiven odnos do narave

seznani se z naravnimi viri pitne vode v svoji okolici

spozna naravno dediino svoje okolice

seznani se z naini ogroanja ekosistemov v svoji okolici

spozna preventivne ukrepe za zaito ekosistemov

seznani se z globalnimi ekolokimi problemi ( kisel de, segrevanje ozraja, ozonska luknja, klimatske spremembe)

Pouk pri predmetu je usmerjen v aktivno delo uencev (skupinsko in individualno). Uenci s terenskim in raziskovalnim pristopom raziskujejo konkretno domae okolje. Uenci se nauijo na osnovi praktinega dela na terenu, izdelati poroilo in poroati o svojem delu. Pri tem upotevajo pravila varnega in etinega dela z ivimi bitji.

RASTLINE IN LOVEK

Izberejo lahko uenci

7., 8. in 9. razreda

tevilo ur

35 (32) - 1 ura tedensko

Predmet RASTLINE IN LOVEK je enoletni izbirni predmet. Namenjen je uencem 7., 8. in 9. razredov. Povezuje se s predmetoma NARAVOSLOVJE in BIOLOGIJA. Je nadgradnja naravoslovnega podroja.

Pri izbirnem predmetu RASTLINE IN LOVEK uenci razirjajo in poglabljajo znanje o rastlinah. Uenci izoblikujejo pozitiven odnos do njih. Rastline ne kaejo izrazitih reakcij kot ivali (se ne gibljejo, oglaajo itd.), zato so za uence tudi manj zanimive.

Izbirni predmet ima namen poudariti pomen rastlinskega sveta za loveka. Izredno pomembno je tudi varovanje rastlin in njihovih ivljenjskih okolij. Uenci naj bi spoznali, da jih rastline spremljajo e od njegovega nastanka - da so mu bile vedno posreden ali neposreden vir hrane, zdravja, zaite itd. Prav zaradi njihove uporabnosti je lovek mnoge od njih prenesel v svoj dom ali v njegovo bliino - mnoge je z umetnim izborom spremenil ter vzgojil tevilne nove sorte.

Pri izbirnem predmetu spoznavajo uenci razline rastline in njihovo uporabno vrednost. Spoznajo, da je veliko rastlin v Sloveniji ogroenih zaradi lovekovega nerazumnega delovanja. Spoznajo, da pomeni ogroanje in propadanje vrst tudi siromaenje narave in okolja.

Snov naj bi obravnavali po sledeih tematskih sklopih:

UPORABNOST RASTLIN

RASTLINE V LOVEKOVI PREHRANI

ZDRAVILNE RASTLINE

KRMNE IN INDUSTRIJSKE RASTLINE

OKRASNE RASTLINE

Pri predmetu Rastline in lovek ocenjujemo znanje uencev o rastlinah. Ocenjujemo tudi eksperimentalne veine, oblikovanje poroil o delu, sposobnost uporabljati tehnike laboratorijskega, terenskega dela

RETORIKA (9. r.)

Retorika je disciplina, ki v razlinih oblikah spremlja tako reko celotno loveko zgodovino. Namen retorike kot izbirnega predmeta je uence seznaniti s tehnikami oblikovanja in izraanja stali ter z vsestranskim obvladovanjem govorne situacije.

Uenci prepoznajo iz svojih izkuenj, da je retorika vsakdanje uporabna in koristna veina. Iz vsakdanjih izkuenj prepoznajo, kaj so pravila in odlike dobrega dialoga in ga poskuajo udejanjati. Spoznajo argument in njegove znailnosti kot kljuni element dialoga in loujejo argumentacijo od preprievanja. Spoznajo retorino tehniko in sestavne dele dobro oblikovanega govora. Uijo se samostojnega oblikovanja in izraanja svojih stali ter javnega nastopanja. Spoznavajo etiko dialoga in ustrezno argumentacijo. Razlikujejo med dobrimi in slabimi argumenti. Seznanijo se z nastankom in zgodovinskim ozadjem retorike. Za pouk retorike je nujno, da imajo uenci razvito jezikovno zmonost in sposobnost abstraktnega miljenja in analize.

Izbirnemu predmetu je namenjenih 32 ur letno (1 ura tedensko).

VERSTVA IN ETIKA

Predmet verstva in etika je namenjen vsem uencem tako tistim, ki imajo doma religiozno vzgojo, kot tudi tistim brez domae religiozne vzgoje in opredelitve. Oboji se bodo seznanili s svetom verstev.

Predmet se povezuje z drugimi predmeti: zgodovino,geografijo, dravljansko in domovinsko vzgojo ter etiko,slovenino, glasbeno in likovno vzgojo.

Cilji:

uenci pridobivajo objektivno znanje in razgledanost z obravnavanega podroja;

razvijajo sposobnost razumeti druge ljudi, z njimi sodelovati, biti strpni in pripravljeni

sporazumno reevati konflikte;

spoznavajo vlogo verstev pri oblikovanju razlinih civilizacij, posebej kranstva pri

razvoju evropske kulture in oblikovanju slovenskega naroda;

oblikujejo kritien odnos do negativnih pojavov v zvezi z religijo in religijami

(nespotovanje enakopravnosti pripadnikov razlinih religij, religiozna nestrpnost,

fanatizem).

Trajanje:

Predmet je trileten, uni nart in njegovo izvajanje pa omogoata uencem, da izberejo p...

Recommended

View more >