(3,6) socijalni, ekonomski i kulturni prava i slobodi

  • View
    2.220

  • Download
    1

Embed Size (px)

Transcript

  • 1. , Triangle Shirtwaist Company (1911)

2.

  • . 25 1911 , .
  • 146 30 . , . .

3. Ekonomski ,socijalni prava

  • Ekonomskite ,socijalnite prava pretstavuvaat zbir na prava koija obezbeduvaat socijalnata i ekonomskata polo`ba i sigurnost na ~ovekot vo op{testvoto , a gi u`ivaat gra|anite na edna zemja kakolica vo raboten odnosili kako~lenovi na op{testvenata zaednica .

4. Pravo na sopstvenost 5. Pravo na sopstvenost

  • Pravo na sopstvenost . Ovaa pravo go garantira Ustavot(~l.30)pri {to ne pravi precizirawe na raznite vidovi na sopstvenost, no fakt e deka so promenata na sopstveni~kata struktura koja se izvr{i vo na{ata zemja, dojde do afirmacija naprivatnata sopstvenostkako neophodnost za stimulirawe na privatnata inicijativa, pretpriemni{tvoto i pazarnite zakonitosti {to e neodminliv uslov, ne samo za razvoj na op{testvoto tuku i za negoviot opstanok.
  • Od tamupravoto na sopstvenost pretstavuva sinonim za privatnata sopstvenostkoja {to na nositelot na ova pravo mu nosi i drugi prava no i obvrski.
  • Pravoto na sopstvenost eneprikosnovenoa toa zna~i deka ne samo sopstvenosta tuku i pravata koi proizleguvaat od nea nikoj nikomu ne mo`e da im gi odzema ili ograni~uva.
  • Zna~ajna novina vo na{iot Ustav e odredbata spored koja istranskite lica mo`at da go imaat pravoto na sopstvenost (~l. 31) . So toa se proklamira otvorenosta kon pazarnoto stopanstvo i stranskite vlo`uvawa vo na{ata zemja.

6. Pravo na rabota 7. Pravo na rabota

  • Ustavnata formulacija spored koja sekoj ima pravo na rabota(~l. 32) ne zna~i negovo avtomatso ostvaruvawezatoa {to toa realno ne e mo`no no toa zna~i obvrska na dr`avata i na drugite op{testveni subjekti da sozdavaat sepopovolni usloviza ostvaruvawe na ova pravo.
  • Vo vrska so ova pravo e ipravoto na materijalna bezbednost za vreme na privremena nevrabotenost ,{to zna~i deka lica koi }e ja zagubat rabotata, ne po svoja vina,avtomatski}e dobijat pari~en nadomest, zdravstvena za{tita, penzisko-invalidsko osiguruvawe i detski dodatok. Ovaa pravo }e mo`at da go u`ivaat samo odredeno vreme.
  • Ustavot predviduva i drugi prava koi se temelat na pravoto na rabota kako {to se:pravo na za{tita pri raboteweto ,pravo na soodvetna zarabotuva~kaipravoto na platen dneven, nedelen i godi{en odmor.

8. Sloboda na rabota . . 9. Sloboda na rabota

  • Ova pravo t.e. ova sloboda zna~i dekasekoj ~ovek kako slobodna edinka izleguva na slobodniot pazar na trudot i ja nudi svojata rabotna sila na prodavawe .
  • Slobodata na rabota ponatamu zna~i isloboda na izborot na zanimawetot.e. profesijata {to zna~i nikoj nikumu ne mo`e da mu nametnuva zanimawe.(~l. 32)

10. Pravoto na socijalno osiguruvawe 11. Pravoto na socijalno osiguruvawe

  • , , . , (. 34) .
  • , .
  • .
  • , , .

12. Pravoto na socijalna za{tita 13. Pravoto na socijalna za{tita

  • Pravoto na socijalna za{titago imaat onie lu|e koi od bilo koi pri~ini ne se vo sostojba samite da si obezbedat egzistencija, dr`avata preku svoi organi ja prevzema gri`ata za tie lu|e.
  • Ovaa pomo{ ne se sfa}a kako nekakva ,,milost,, tuku epravo na poedincitea obvrska za dr`avata(~l. 35) .

14. Pravo na sindikalno organizirawe i Pravo na {trajk 15. Pravo na sindikalno organizirawe i Pravo na {trajk

  • Pravo na sindikalno organizirawe i Pravo na {trajkse prava koi vo su{tina se odnesuvaat najmnogu na gra|anite koi{to se vrabotenii koi {to vo mnogu im pomagaat vo nivnata borba za podobri uslovi za rabota i povisoka plata.(~l. 37 i 38)

16. Pravo na zdravstvena za{tita 17. Pravo na zdravstvena za{tita

  • Pravo na zdravstvena za{tita im se garantira na site gra|ani no i samite gra|ani imaat pravo no i dol`nost da si go ~uvaat i unapreduvaat sopstvenoto zdravje no i zdravjeto na drugite lu|e(~l. 39) .
  • Ova pravo pove}e treba da se svati kako zadol`enie za dr`avnite organi i zdravstvenite institucii da rabotat na podigawe na zdravstvenata svest na samite lu|e, prevzemawe na razni zabrani, karantini sanitarni i drugi merki so {to }e se za{titi zdravjeto na lu|eto.

18. Pravo na slobodno odlu~uvawe za sozdavawe deca 19. Pravo na slobodno odlu~uvawe za sozdavawe deca

  • Ova pravo upatuva na toa deka sopru`nicite sosema slobodno mo`at da odlu~uvaat za brojot na decata i za vremeto na nivnoto ra|awe.
  • Vo isto vreme dr`avata ima dol`nost da vodihumana populaciona politika(~l. 41). Toa zna~i deka dr`avata treba da sozdava takva ekonomski i socijalni uslovi koi samite roditeli treba da gi zemat v predvid pri sopstvenoto planirawe na semejstvoto od aspekt na toa deka nivna primarna dol`nost e da obezbedat optimalni uslovi za zdrav rast i razvoj na svoeto dete.

20. Pravo na zdrava `ivotna sredina 21. Pravo na zdrava `ivotna sredina

  • Ovaa pravo na ~ovekot e usloveno so negovatadol`nostda ja {titi i unapreduva `ivotnata sredina {to zna~i deka nikoj nema pravo da bara zdrava `ivotna sredina ako sam i vo zaednica so drugi ne ja ispolnuva svojata dol`nost(~l. 43) .
  • Pri toadr`avata ja ima dol`nostada gi sozdava uslovite za da mo`at lu|eto da go u`ivaat ova pravo a toa podrazbira da opredeli normi za zadol`itelno odnesuvawe na site lu|e kako i opredeluvawe na sankcii.
  • Sepak za~uvuvaweto i unapreduvaweto na `ivotnata sredina najmnogu zavisi od svesta za potrebata od nea i ekolo{kata kultura na lu|eto za {to se zadol`eni site op{testveni subjekti za podigaweto naekolo{kata svestna naselenieto.

22. Pravo na obrazovanie 23. Pravo na obrazovanie

  • Smislata i sodr`inata na ova pravo na sekogo za obrazovanie e toa {to nikoj, pa duri i roditelite, ne mo`at da go uskratat ova pravo.
  • Za ostvaruvawe na ova pravo od klu~no zna~ewe e zadol`itelnosta na osnovnoto obrazovanie so koe se vr{i osnovnoto opismenuvawe na gra|anite koe e osnova za povisokite stepeni na obrazovanie so ogled na li~nite naklonetosti(~l. 44) .
  • Sosema blisko na ova pravo e i pravoto {to go imaat gra|anite da osnovaat privatni obrazovni institucii koi moraat da bidat vo ramkite i vo soobraznost so sistemot na obrazovanieto {to go propi{uva dr`avata.

24. Sloboda na nau~noto, umetni~koto i drugite vidovi tvore{tvo 25. Sloboda na nau~noto, umetni~koto i drugite vidovi tvore{tvo

  • Garantiraweto na ovaa sloboda od strana na Ustavot zna~i deka site ,,tvorci,, se oslobodeni od sekakov ,,diktat na dr`avata,, ili bilo kakvi ,,ideolo{ki direktivi,, a samoto tvore{tvo se sfa}a kako pottiknuva~ i nositel na napredokot na op{tata kultura i na op{testvoto vo celina(~l. 47) .