Bojan Anelkovi: Subjekt in tehnologija: TEHNOSUBJEKT (magistrska naloga)

  • Published on
    03-Apr-2015

  • View
    563

  • Download
    5

DESCRIPTION

Telo/subjekt v dispozitivih visokotehnoloke drube s posebnim poudarkom na rejv in tehno kulturi

Transcript

Institutum Studiorum HumanitatisFakulteta za podiplomski humanistini tudij. Ljubljana.Bojan AnelkoviSUBJEKT IN TEHNOLOGIJA: TEHNOSUBJEKTTelo/subjekt v dispozitivih visokotehnoloke drube s posebnim poudarkom na paradigmi tehno in rejv kulturemagistrsko delo2 Ljubljana 2010Institutum Studiorum HumanitatisFakulteta za podiplomski humanistini tudij. Ljubljana.Bojan Anelkovi mentorica: prof. dr. Melita Zajc komentor: prof. dr. Janez StrehovecSUBJEKT IN TEHNOLOGIJA: TEHNOSUBJEKTTelo/subjekt v dispozitivih visokotehnoloke drube s posebnim poudarkom na paradigmi tehno in rejv kulturemagistrsko deloLjubljana 20103Mojim rejverskim prijateljem (ki tega nikoli ne bodo brali)4VSEBINAUvod.......5 1. Teorija: TEHNO? 1.1. Kaj je dispozitiv?.........................................................................................................9 1.2. Prispevki za genealogijo tehnike/tehnologije.16 1.3. Tehno dispozitiv.23 2. Praksa: REJV 2.1. Avantgardno poreklo in raunalnika logika tehno glasbe.31 2.2. Rejv dispozitiv 1: Zares nielna stopnja subjekta..39 2.3. Rejv dispozitiv 2: Proizvodnja teles(a) brez organov.50 - kaj je telo? 50 - kaj je telo brez organov?.....................................................................................51 - tretje telo.56 3. Politika: ONSTRAN POLITIKE 3.1. Politika uitka.64 3.2. Onstran politike uitka: Uivaj!.72 3.3. Politike tehnologij(e)..82 - Theatrum philosophicum: Nietzsche Deleuze - Foucault 82 - How to Change the Subject? - Remix it!................................................................86 - Kaj pride po remiksu?.. .92 Zakljuek. .......97 Bibliografija...1005UvodSodobne filozofske teorije subjekta, vkljuno s psihoanalizo, pogosto spregledajo ogromen vpliv, ki ga ima dananja tehnologija na aktualne procese subjektivacije. Mnenja smo namre, da danes, ko nikakor ve ne moremo govoriti o odtujenosti loveka od tehnologije v Marxovem smislu - saj je s sodobnimi tehninimi napravami ta postala del lovekovega vsakdanjika in njegove intime - ne moremo govoriti o subjektu, ne da bi upotevali tehnologije, s katerimi je obdan oziroma nanje prikljuen. e je McLuhan v estdesetih letih dvajsetega stoletja govoril o medijskih tehnologijah kot o lovekih podaljkih, lahko danes reemo, da v sedanji visokotehnoloki softverski drubi lovek na nek nain zaenja ponotranjati tehnologijo. Govorimo torej o tehnologiji, ki ni ve mehanina, ampak softverska, ki prek paradigme vmesnika v doloenem smislu e prestopa v paradigmo bio. Pri tem seveda moramo imeti v mislih razirjeni koncept tehnologije oz. tehnike,1 kot se ta javlja recimo v delih Martina Heideggerja, Vilema Flusserja ali Walterja Benjamina, kjer tehnika ni razumljena intrumentalistino, ampak kot nain bivanja subjekta, njegovo eksistencialno-tehnoloko obstajanje in postajanje v svetu. Skratka, tukaj bomo zagovarjali tezo, da se z vpeljevanjem tehnologij in naprav kot so virtualna resninost, internet, mobilni telefon, dlannik, prenosni raunalnik, GPS navigator, prenosni medijski predvajalnik oziroma iPod, tablet raunalnik oziroma iPad1V tem delu bomo obravnavali termina tehnika in tehnologija kot sinonima. Termina vsekakor nista identina, vendar za namen nae raziskave - med katero nas bosta ta termina zanimala v svojem najirem in najglobljem pomenu, se pravi tehnika oz. tehnologija kot nain eksistence subjekta , te razlike niso bistvene; toliko ve, ker se bomo tukaj ukvarjali predvsem s sodobnimi tehnikami in tehnologijami, ki slonijo na softveru, pri katerem ni preve smiselno loevati njegov kulturnoposredniki aspekt (tehnologijo) od njegove intrumentalne plati (tehnike). Prim. Zaslonske mobilne naprave so kot tehnologije za medloveko komuniciranje nekaj povsem drugega od njihovih intrumentalnih tehnikih podlag, vendar pa postajamo sodobniki premikov v miljenju, ki zahtevajo posredovanje med tema sferama, in sicer v okviru razumevanja softvera kot medija, ki omogoa priblievanje tehnikega in tehnolokega in s tem novo artikulacijo, recimo z Heideggerjevimi besedami, vpraanja o tehniki. (Janez Strehovec, Besedilo in novi mediji, Literarno-umetniko drutvo Literatura, Ljubljana 2007, str. 214.) V zvezi s tem premikom v miljenju, napotujemo na novo knjigo Leva Manovicha, , Software takes command, Draft version: November 20, 2008. http://lab.softwarestudies.com/2008/11/softbook.html. Dostopno 16.12.2008.6 itn., spreobraa odnos med notranjim (subjektom) in zunanjim (objektom), pri emer seveda niti meja med smislom (oznaevalcem) in nesmislom (oznaenim) prav tako ne ostaja nedotaknjena. Nismo zapustili svojih teles in fizine realnosti ter se podali na brezkonna duhovna potepanja po virtualnih svetovih, kot je opisoval futuristine scenarije literarni in filmski kiberpank v asu, ko so bile pametne tehnologije e v povoju. Nasprotno, virtualnost je prila k nam, tukaj je, v aktualnem svetu, obdaja naa fizina telesa in jih spreminja. Podobno kot sodobne filozofske teorije in psihoanaliza pogosto spregledajo vpliv, ki jih imajo dananje tehnologije na aktualne procese subjektivacije, tako v kulturnih, novomedijskih in softverskih tudijah pogosto pogreamo globlje filozofsko premiljevanje njihovih odkritij. Zato bomo v tem delu pristopili k tej problematiki interdisciplinarno, kombinirajo razline pristope: noveje filozofske teorije subjekta in telesa (slede predvsem liniji Nietzsche-Deleuze(Guattari)-Foucault-), softverske, novomedijske, tehno in rejv tudije (Manovich, Strehovec, Zajc, Reynolds) ter teoretsko psihoanalizo (iek, Klepec). Mnenja smo, da je taken interdisciplinarni pristop - v okviru katerega se lahko miksajo zelo razlini filozofski in znanstveni pristopi moen, v kolikor v osnovno izhodie raziskovanja kompleksne problematike odnosa med subjektom in tehnologijo postavimo Foucaultov koncept dispozitiva. Sodobne tehnologije so namre, kot bomo videli, dispozitivi par excellence - vsak dispozitiv pa predpisuje in omogoa doloene procese subjektivacije oz. natanneje, subjekt je po Agambenovi definiciji naravnost tiso kar nastane med ivimi bitji in dispozitivi. Koncept dispozitiva - preko katerega med drugim skuamo pokazati tudi to, da so subjekt, tehnologija in druba neloljivo povezani - detajlno obravnavamo v prvem tematskem sklopu. Mogoe ni potrebno posebej poudarjati, da v tem besedilu pod pojmom subjekt ne mislimo neesa, kar je v kakrnem koli smislu substancialno oz. nekaj, kar ima kakrno koli trdno formo ali bog ne daj bistvo ampak na problem subjekta gledamo kot na zgodovinsko pogojeni proces nastajanja oz. subjektivacije, v foucaultovskem oz. deleuzovskem pomenu tega pojma. Pri tem aktualne monosti subjektivacije ne premiljujemo le teoretsko, ampak nao tezo o sinergiji med subjektom in tehnologijo skuamo preveriti tudi v neki konkretni situaciji: mnenja smo, da maksimalno sinergijo7 med subjektom in tehnologijo danes lahko najdemo v okviru rejv dispozitiva. e je namre Benjamin v svojem popularnem tekstu Umetnina v dobi, ko jo je mogoe tehnino reproducirati postavil tezo, da film kot sodobna umetnika forma ustreza daljnosenim spremembam zaznavnega aparata posameznika iz dvajsetega stoletja, si tukaj upamo trditi, da je prav rejv zabava tista, ki najbolj ustreza spremembam zaznavnega aparata posameznika s konca dvajsetega in zaetka enaindvajsetega stoletja; in e je film korespondiral z velemestnimi oki industrijske moderne, korespondira rejverska zabava s postindustrijskimi oki sodobne globalizirane, tehnificirane, informacijske drube. Ta konkretni dispozitiv obravnavamo v drugem tematskem sklopu. V zadnjem tematskem sklopu pa priujoo problematiko obravnavamo s politine perspektive in raziskujemo kompleksno razmerje med uitkom, eljo, tehnologijo in Kapitalom. Na koncu se vpraamo tudi po antropolokih, celo ontolokih razsenostih vsesplone tehnologizacije sodobnega loveka in drube. Zvezo med subjektom, tehnologijo in drubo smo tam prav tako skuali predstaviti skozi paradigmo vmesnika ter prek razirjenega koncepta remiksa, ki je po naem mnenju osnovni tehnini operativni mehanizem ter poglavitna estetska, kulturna in drubena paradigma naega asa. Eksplozivna iritev paradigme remiksa po vsem drubenem polju pa seveda korespondira s tem, kako ljudje doivljamo sami sebe, kako se poutimo v sodobnem svetu. V doloenem smislu torej lahko reemo, da remiks danes ni enostavno le osnovni operativni mehanizem sodobnih tehnologij in paradigma, ki se nahaja v samem jedru kulturnega in drubenega, ampak je na nek nain tudi uteleen, in sicer kot operativni mehanizem mentalnega polja.81. Teorija: TEHNO?Najprej mi oblikujemo naa orodja, potem ona oblikujejo nas. Marshal McLuhan91. 1 Kaj je dispozitiv?Kar vidimo na platnu, ni ivo. ivo je, kar se godi med gledalcem in platnom. Jean-Luc GodardZa izraz dispozitiv, ki izhaja iz latinskega izraza dispositio, navajajo francoskih slovarjih tri pomenska sklopa. Prvi, v vojakem pomenu je to skupek sredstev, porazdeljenih v skladu z doloenim nartom. Drugi, v pravnem pomenu je del sodbe, ki obsega odloitev, loeno od motiva zanjo to je, del razsodbe (ali zakona), ki nekaj odloi in uredi. In tretji, v tehnolokem pomenu, ki nas bo tukaj najbolj zanimal, je dispozitiv nain, na katerega so razporejeni deli stroja ali mehanizma; ire tudi sam mehanizem.2 To, da je dispozitiv lahko tudi sam mehanizem oziroma aparat, pa Peter Klepec v svojem tekstu o vlogi pojma dispozitiva pri Foucaultu razume kot etrti pomen, ki je kljuen, saj naj bi pri dispozitivu lo za nek aparat ali stroj v splonem, abstraktnem, univerzalnem pomenu. Ravno v tem [], ko obe, univerzalno naleti na samo sebe, se nahaja specifinost dispozitiva, ki jo z enostavnim prevodom v kak drug izraz izgubimo, saj gre za obi, rodovni pojem, ki mora v celoten rod vteti tudi samega sebe.3 Odtod lahko Agamben zatrdi, da je beseda 'dispozitiv' kljuni izraz misli Michela Foucaulta oz. da so prav dispozitivi tisto kar znotraj Foucaultova strategije zavzema mesto univerzalij.4 Po drugi strani pa je ena izmed dveh konsekvenc Foucaultove filozofije dispozitivov po Deleuzu prav zavrnitev univerzalij: Univerzalno dejansko ne pojasnjuje niesar, ono samo bi moralo biti pojasnjeno. Eno, Vse, Resnino, objekt, subjekt niso univerzalije, temve singularni procesi, procesi unifikacije, totalizacije, verifikacije objektivacije, subjektivacije, ki so imanentni doloenemu dispozitivu.5 Vsak dispozitiv ima torej - in to je za na namen kljuno - poleg svoje univerzalne, abstraktne plati, tudi2 3Navajamo po Giorgio Agamben, Kaj je dispozitiv?, v: Problemi, t 8-9, Ljubljana 2007, str.19. Peter Klepec, Ob mestu in vlogi dispozitiva pri Foucaultu, v: ibid., str. 34. 4 Giorgio Agamben, op.cit. str. 15 oz. 19. 5 Prim. Gilles Deleuze, Kaj je dispozitiv?, v: ibid, str. 9.10 svojo konkretno plat, saj vedno predpostavlja nek subjekt, ki je v njega ujet . Problem subjekta in dispozitiva je tako podoben problemu kokoi in jajca: vsakem dispozitivu odgovarja doloen tip subjektivacije, vsak dispozitiv predpisuje doloen tip subjekta; pa vendar dispozitiv nikoli ne obstaja pred subjektom, saj je subjekt vanj vedno vkljuen. Kot pravi Deleuze: doloeni dispozitiv je imanenten doloenemu procesu subjektivacije. Pri tem pa prav za prav lahko govorimo o dveh subjektih. Prvega, ki ga doloeni dispozitiv predpisuje oziroma konstruira, lahko imenujemo imaginarni oziroma abstraktni. In drugega, ki je v doloeni dispozitiv vkljuen, lahko imenujemo realni oziroma konkretni subjekt. Kinematografski dispozitiv konstruira subjekt tako, da vsem v dvorani predpie skupno imaginarno pozicijo. Vendar subjekt tudi vkljuuje vselej se nanaa na konkretne posameznice in posameznike. Tak je tudi poudarek Foucaultovega koncepta dispozitivov oblasti.6 Agamben v omenjenem tekstu predlaga splono delitev vsega obstojeega na dve veliki skupini: prvo skupino tvorijo iva bitja (ali substance), drugo pa so dispozitivi, v katere so prva vselej ujeta. Tako iroko razumevanje pojma dispozitiva pomeni, da dispozitivi niso nujno in samo veliki dispozitivi oblasti kot so norinice, zapori, ole, cerkve, tovarne, pravni ukrepi itn., ampak dobesedno vse kar ima zmonost ujeti, usmerjati, doloiti, prestregati, oblikovati, nadzorovati in zagotavljati geste, vedenja, mnenja in diskurze ivih bitij.7 Tako Agamben kot dispozitive navaja tudi pisalo, pisavo, literaturo, filozofijo, kmetijstvo, cigareto, plovbo, raunalnike, mobilne telefone in na koncu tudi sam jezik, kot morda najstareji izmed vseh dispozitivov. Po tej sploni delitvi vsega obstojeega na dve veliki skupini, pa uvaja Agamben e tretjo: Vmes med obema pa je e tretja skupina, skupina subjektov. Subjekt imenujem to, kar je rezultat razmerja med ivimi bitji in dispozitivi. Subjekt je torej rezultat, uinek dispozitivov, a je hkrati tudi njihov pogoj (saj ne bi bil mobilni telefon nikakren dispozitiv, ampak navadna mrtva re, e ne bi bilo subjektov, ki prek njega komunicirajo). Tako recimo kino kot dispozitiv subjekt konstruira, a tudi vkljuuje []: subjekt je uinek in pogoj hkrati.86Melita Zajc, Tehnologije in drube, ISH Fakulteta za podiplomski humanistini tudij, Ljubljana, 2000, str. 126. 7 Glej: Giorgio Agamben, op.cit. str. 23. 8 Melita Zajc, op. cit, str. 125.11 Vsak dispozitiv predpisuje doloeno tehniko, doloeno tehnologijo, ki jo subjekt mora obvladati, e hoe biti vkljuen vanjo, e hoe postati subjekt doloenega dispozitiva. e recimo hoemo uporabljati predmete kot sta pisalo ali puka, moramo poznati njihov namen oziroma tehnike, s katerim jih lahko najbolj smiselno uporabimo poznati moramo njihov dispozitiv. Drugae se lahko zgodi, da bomo pisali s puko v pesku, ali e huje, da bomo s pisalom v roki tekli proti sovranikovem rovu. V nekem smislu, dispozitiv je tehnika. Pisalo ali puka nista dispozitiva, e ne poznamo tehnik njune uporabe - s katerimi se ele dispozitivi lahko konstruirajo - s katerimi nas ele dispozitivi lahko konstruirajo. Zaradi tega je tehnologija ultimativni dispozitiv, saj vsaka tehnologija predpisuje doloena pravila za uporabo. V nekem smislu, dispozitiv je pravilo, in sicer v smislu Wittgensteinovega pojma pravila: Kljuni aspekt Wittgensteinovega pojma pravila je, da pravilo je uporaba pravila: e ne zna pravilno uporabljati pravila, ne 'dojame' samega pravila.9 Tehnologija kot dispozitiv: to smo mi, dokler obvladujemo pravila, navodila za njeno uporabo, spotovanje teh pravil/navodil pa nas v nekem smislu spreminja, konstruira nas kot subjekte. Zaradi tega je Agambenu danes prav mobilni telefon dispozitiv par excellence.10 Vsaka tehnologija torej predpisuje doloeni dispozitiv. Pa vendar tako kot pri subjektu, tudi pri tehnologiji in dispozitivu naletimo na problem kokoi in jajca. Doloena tehnologija namre lahko nastane samo v okviru dispozitiva, ki jo omogoa: Foucault pokae, kako puka kot oroje v tem smislu obstaja ele v okviru 'ustroja, igar princip ni ve gibljiva ali negibljiva masa, temve geometrija deljivih in sestavljivih segmentov'. Tehnologija je torej drubena, preden postane tehnina. To je Foucaultova veza s sodobnima zgodovinarjema: glede palice za kopanje itn., Braudel pravi, da je 'orodje posledica in ne vzrok'. Grede oroja grke pehote, Detienne pravi, da je 'tehnika na nek nain znotraj socialnega in mentalnega'.11 V tem delu o Foucaultu sicer vse tiste strateke poteze, ki jih Deleuze kasneje podeli dispozitivu, nosi koncept diagrama; kot to9Slavoj iek, Kako biti nihe, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2005, str. 12. Ve o mobilnem telefonu kot ultimativnem dispozitivu, glej: Peter Klepec, Dobikonosne strasti, Kapitalizem in perverzija 1, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2008, str. 132-138. Za e obirnejo predstavitev problema pa glej poglavje: Kultura dotika in filozofija mobilnih tehnologij v: Janez Strehovec, Besedilo in novi mediji, Literarno-umetniko drutvo Literatura, Ljubljana 2007, str. 185216. Pred kratkim je prav tako izel odlien zbornik: Mobilni telefon in transformacija vsakdana (ur. Tanja Oblak rni in Breda Luthar), Fakulteta za drubene vede, Ljubljana 2009. 11 Gilles Deleuze, Fuko, Izdavaka knjiarnica Zorana Stojanovia, Sremski Karlovci 1989, str. 45.1012 lepo pokae Peter Klepec citirajo Deleuza: 'diagram je [] karta, kartografija, ki je koekstenzivna s celotnim drubenim poljem. Diagram je abstrakten stroj [] Gre za skorajda nem in slep stroj, eprav ja ta stroj tisti, ki naredi, da vidimo, in ki naredi, da govorimo [] konec koncev je vsak diagram intersocialen, v postajanju', 'diagram kot doloitev celotnega razmerja sil nikoli ne izrpa sile, ki lahko vstopa v druga razmerja in druge sestave [] Sila v tem smislu razpolaga s potencialom v odnosu do diagrama, v katerega je ujeta.'12 Klepec tam sicer ne omenja, da uvede Deleuze koncept diagrama e pet let pred tem, namre v svoji knjigi o Francisu Baconu; gre v bistvu za Baconov termin, ki je s terminom Diagram imenoval neko operativno mnoico rt in con, neoznaevalnih in nereprezentativnih potez in lis, ki se nahajajo na platnu e preden slikar zane slikati, saj dejanje slikanja predpostavlja, da so na platnu (kot tudi v slikarjevi glavi) e figurativne, bolj ali manj virtualne, bolj ali manj aktualne danosti. Za operacijo diagrama Bacon doloi funkcijo sugeriranja - Deleuze pa jo, sklicujo se na Wittgensteina in na nek Baconov navedek, natanneje oznai kot funkcijo uvajanja monosti dejstva.13 In enako kot za diagram, lahko reemo tudi za dispozitiv: sestavljen je iz bolj ali manj virtualnih, bolj ali manj aktualnih danosti; je monost dejstva, ni pa dejstvo samo. To, da je tehnologija posledica in ne vzrok, pa v tem smislu nikakor ne pomeni, da so tehnologije nastale po nekaknem drubenem nartu, v skladu z nekaknimi drubenimi priakovanji, glede na oblike drubene organizacije itn., saj bi to pomenilo, da je tehnika loena od drubenega. Deleuzova/Foucaultova poanta pa je prav v tem, da sta tehnika in tehnologija globoko in primarno drubeni, celo mentalni, in da nas prav doloene tehnike in tehnologije, ki jih predpisujejo doloeni dispozitivi, delajo za to, kar smo. Skratka, dispozitiv je imanenten vzrok doloene tehnologije.14 Vpraanje, kaj je bilo prej, koko ali jajce, nima nikakrnega smisla: Dispozitivi imajo torej za sestavine rte vidnosti, rte izjavljanja, silnice, rte subjektivacije, rte razpoke, rte re,12Prim. Peter Klepec, Dobikonosne strasti, Kapitalizem in perverzija 1, str. 158-159. Za terminoloko problematizacijo pojma dispozitiva, glej: Ob mestu in vlogi dispozitiva pri Foucaultu, op.cit., str .29-36. V Kapitalizmu in perverziji I pa Klepec postavi zanimivo tezo, da je Foucaultov koncept dispozitiva zelo blizu Lacanovemu konceptu fantazme; o tem razmerju bomo govorili kasneje v poglavju 'Proizvodnje' teles(a) brez organov. 13 Glej poglavje Diagram v Gilles Deleuze, Logika obutja, Hyperion, Koper 2008, str. 91-103. 14 Kaj tukaj pomeni imanenten vzrok? To je vzrok, ki se uresniuje v svoji posledici, ki se staplja z svojo posledico, ki se opaa v svoji posledici. Ali bolj natanno, imanentni vzrok je vzrok, ki ga posledica uresnii, zedini in izdvoji. Gilles Deleuze, Fuko, str. 42.13 prelomnice, ki se vse prepletajo in zapletajo, ene druge prinaajo na dan ali jih v tem povzroajo, preko variacij ali celo mutacij ustroja.15 V tem smislu je Foucaultov koncept dispozitiva zelo blizu tistemu, kar Deleuze in Guattari v Anti-Ojdipu in Tiso platojev imenujeta stroj oz. ustroj: Beseda ne tee ve o sooanju loveka in stroja zaradi ocenjevanja njunega soglasja, podaljkov, monih in nemonih medsebojnih substitucij, ampak o omogoanju njihove komunikacije, da bi se pokazalo, kako se lovek spaja s strojem ali neim drugim, kako bi konstruiral nek ustroj. Ta nekaj drugega je lahko kaka naprava, celo ival ali drugi ljudje. Vendar o stroju ne govorimo metaforino: lovek predstavlja stroj, v trenutku ko sama celota, katere del je v jasno determiniranih pogojih, dobi taken karakter, zahvaljujo ponovitvi. Celota lovekkonj-lok formira nomadski vojaki ustroj. Ljudje formirajo delovni ustroj v birokratskih pogojih velikih cesarstev. Grki vojak-peec s svojim orojem predstavlja ustroj v pogojih falange. In e zadnji, za nao raziskavo kljuen primer: Plesalec skupaj s plesiem predstavlja ustroj v nevarnih pogojih ljubezni in smrti 16 Lahko reemo torej, da je dispozitiv neke vrste nevidni stroj - kot Lewis Mumford imenuje arhetipski, delovni in vojaki megastroj starodavnih kraljestev, ki je po njegovem mnenju najzgodneji model vseh kasnejih kompleksnih strojev, eprav se je poudarek premikal s lovekih delovnih delov tega stroja na zanesljiveje mehanine elemente.17 Zaradi tega ker je bil narejen izkljuno iz lovekih delovnih delov, nam opis tega megastroja lahko pomaga, da si plastino predstavljamo dispozitiv in njegov uinek: To je bila nevidna struktura, sestavljena iz ivih vendar trdnih delov, od katerih je bila vsakemu dodeljena posebna pozornost, vloga in naloga, da bi se omogoil ogromen delovni uinek in ustvarili grandiozni narti te velike kolektivne organizacije [] Ta model se je prenaal (vasih z vsemi svojimi deli, vasih kot prirono sredstvo v nuji) s pomojo isto ljudskih kanalov skozi kakih pet tiso let, preden je bil preveden v materialno15Gilles Deleuze, Kaj je dispozitiv?, op.cit., str.9. Prim. tudi: Koncepciji, ki tehnologije obravnavata kot vzrok oz. kot posledico drubenih sprememb, sta torej napani v samem izhodiu. Tehnologije postavljata zunaj drube, s tem pa zgreita prav tisto, kar bi radi analizirali: njihovo drubenost. (Melita Zajc, op.cit., str. 46.) 16 Gilles Deleuze in Felix Guattari, Zakljuni program za elee maine, dodatek v: Anti-Edip. Kapitalizam i izofrenija 1, Izdavaka knjiarnica Zorana Stojanovia, Sremski Karlovci, 1990. str. 315136. Tekst je prvi objavljen v asopisu Minuit 2. januarja 1973. 17 Lewis Mumford, Mit o maini 1: Tehnika i razvoj oveka, Grafiki zavod Hrvatske, Zagreb 1986.14 strukturo, ki je bolje ustrezala njegovim specifikacijam, uteleen pa je bil v vseobjemajoem institucionalnem obrazcu, ki je pokrival vse vidike ivljenja.18 Pozornemu bralcu ni ulo, da smo doslej omenili samo eno izmed dveh konsekvenc, ki ju po Deleuzu prinaa filozofija dispozitivov. Druga konsekvenca, ki nas bo tukaj posebej zanimala, je sprememba usmeritve, ki se odvrne od Venega, da bi pojmila novo: Pripadamo dispozitivom in delujemo znotraj njih. Novost nekega dispozitiva v razmerju do predhodnih bomo imenovali njegova aktualnost, naa aktualnost. Novo, to je aktualno. Aktualno ni tisto, kar smo mi, temve prej tisto, kar postajamo, kar bomo ravnokar postali, se pravi Drugi, nae postajanje-drugi. V vsakem dispozitivu je treba razlikovati med tistim, kar smo (tistim, kar ve nismo), in tistim kar bomo ravnokar postali: dele zgodovine in dele aktualnega.19 Iz tega razloga, kot bomo videli, koncept dispozitiva v sebi vselej nosi razsenost uitka in nae pasivno-aktivne potopljenosti vanj.20 Dispozitiv torej ni enostavno neka mrtva re, skupek predpisov in navodil za uporabo - je neka asovna struktura, nek temporalni, dinamini proces - je dogodek v katerega je subjekt ujet. Natanneje, subjekta sta najmanj dva, oziroma trije: tisti, ki je (tisti, ki ga ve ni), in tisti, ki bo ravnokar postal. Ko govorimo o dispozitivih, je v tem smislu mogoe bolje, da govorimo o procesih oziroma - kot predlaga Deleuze - o rtah subjektivacije, kot o subjektih: To niso ne subjekti ne objekti, temve reimi, ki jih je treba definirati za vidnost in za izjavljivost, z njihovimi izpeljavami, njihovimi transformacijami, njihovimi mutacijami.21 To med drugim pomeni tudi, da je vsakemu dispozitivu imanentna doloena zgodovinska formacija oz. doloen zgodovinski paket instrumentalnih in interpretativnih ravnanj, ki na nek nain programira mone procese subjektivacije. To programiranje pa se seveda ne izvaja s pomojo nekaknega ipa, ki se enostavno implantira direktno v cogito - nismo v znanstveni fantastiki ampak, kot je to neponovljivo jasno in detajlno pokazal Foucault, zgodovinski procesi discipliniranja subjekta se vedno izvajajo prek telesa in skozi telo. V tem smislu je Foucaultov koncept dispozitiva neloljivo povezan z Nietzschejevim pojmom genealogije: Telo: povrina vpisovanja dogodkov (medtem ko jih govorica zaznamuje in ideje razpustijo), prostor18 19Ibid. Kaj je dispozitiv?, op.cit., str. 11-12. 20 Glej: Peter Klepec, op.cit., str. 136. 21 Kaj je dispozitiv?, str. 6.15 disociacije jaza (ki mu skua pripisati himero substancialne enotnosti), volumen v nenehnem drobljenju. Genealogija kot analiza provenience je torej v pregibu telesa in zgodovine. Pokazati mora telo, potiskano z zgodovino, in zgodovino, ki uniuje telo.22 Zanimivo je, da niti eden izmed netetih avtorjev direktno ne povee Foucaultovega koncepta dispozitiva z Nietzschejevim pojmom genealogije. Verjetno namre ni nakljuje, da se zane Foucault zanimati za dispozitiv istoasno, ko po letu 1970 - torej priblino takrat ko je nastajal njegov tekst Nietzsche, genealogija, zgodovina - svoje delo zane oznaevati ne kot arheologijo, ampak kot genealogijo.23 Pa vendar pojem genealogije in pojem dispozitiva nikakor nista podobna na enak nain, kot sta si podobna Foucaultov koncept dispozitiva ter Deleuzov in Guattarijev koncept stroja oz. ustroja. Dispozitiv v nekem smislu je stroj oziroma ustroj, je nek preplet, nek velinearni skupek, sestavljen iz rt razline narave, ki sledijo usmeritvam, zasnujejo procese, ki so vselej v neravnovesju, pri emer je vsaka rta prelomljena, podvrena variacijam smeri, razcepljena in razvejana, podvrena derivaciji. Razloiti rte nekega dispozitiva v vsakem primeru pomeni narisati zemljevid, kartografirati, izmeriti neznane zemlje, to je tisto, kar on [Foucault] imenuje 'terensko delo'.24 To terensko delo, ta kartografija, je delo genealoga. e je namre dispozitiv nek zapleteni stroj, poln rt, vektorjev, silnic, beinic, potem je genealogija znanstvena metoda, raziskovalna strategija za kartografiranje tega ustroja.1. 2 Prispevki za genealogijo tehnike/tehnologije22Michel Foucault, Nietzsche, genealogija, zgodovina, v: Michel Foucault, Vednost-oblast-subjekt, Krtina, Ljubljana 2008, str. 94. 23 O tem, da po letu 1970 Foucault svoje delo ve ne oznauje kot arheologijo, ampak kot genealogijo, glej: Allan Megill, Prophets of Extremity: Nietzsche, Heidegger, Foucault, Derrida, Berkley/Los Angeles/London: University of California Press, 1985, str. 233. V svoji genealogiji izraza dispozitiv znotraj Foucaultovega opusa, najde Agamben prve sledi tega izraza ob koncu estdesetih let, pri emer Foucault takrat presenetljivo za definicijo objekta svojega raziskovanja ne uporabi izraz dispozitiv, temve se poslui izraza 'positivite', ki je etimoloko blizu izrazu dispozitiv. Ve o tem glej: Agamben, op.cit. 16-18. 24 Vse navedbe iz: Gilles Deleuze, Kaj je dispozitiv?, op.cit., str. 5-6.16Ni slaba strategija, da pred tem, ko hoemo doloiti kaj doloeni pojem je, izvemo, kaj on ni. Tako nam anonimni pisatelj krbine Tehnika na slovenski Wikipediji namesto definicije tehnike, nehote ponuja nekaj razliic tega, kaj naj tehnika ne bi bila. Ta zelo zabavna definicija, mimogrede, spominja na definicije, ki smo jih vajeni v ubenikih pri predmetu Narava in druba: Tehnika je uporaba znanosti, oziroma natanneje naravoslovja in matematike, za potrebe lovetva, predvsem v gospodarstvu.25 Prvi, tehnika oz. tehnologija ni uporaba znanosti. Iz preprostega razloga, ker tehnika in znanost nista ne v taknem, ne v kakem drugem direktnem kavzalnem razmerju. Dispozitiv tehnike in dispozitiv znanosti se sicer lahko preklapljata (kot se recimo danes godi v tehnoznanosti), lahko sta si vzporedna, lahko se drug drugemu pribliujeta ali oddaljujeta (lahko si zamislimo prihodnost, v kateri bo dosegla tehnologija takno stopnjo razvoja, da bo postala neodvisna od znanosti, kot je to opazno, na primer, v filmu Matrica), vendar nikakor nista identina in ne izhajata direktno drug iz drugega. e bi znanost in tehnika bila v takem vzrono posledinem razmerju, potem bi lahko rekli le, da je tehnika povzroila znanost, in ne obratno. lovek, ki je prvi prigal ogenj, namre ni posedoval nikakrnega znanja, nikakrne znanosti o tem, in je ogenj verjetno prigal nakljuno - ele potem je v tem postopku, on ali nekdo drug, uvidel doloeno logiko, in je lahko iz tega nastala znanost o priiganju ognja, ki se je lahko prenaala naprej. Lacan torej v nekem smislu grei, ko pravi, da je znanstveni diskurz porodil vseh vrst orodja in naprave.26 Spomnimo se zaetka Kubrickove Odiseje 2001, ki se zagotovo nenakljuno imenuje Zarja loveka. Opica, ki ne ivi ve v varnem zakloniu visokih kroenj dreves, saj teh ni ve, ampak se je primorana skrivati v savanskih votlinah, nekega dne, io hrano med okostnjaki nekih mrtvih ivalih, skupaj s drugimi opicami, nenadoma ugleda kost. Kost, ki jo je e tisokrat pred tem videla, tokrat ugleda z druganimi omi. Vendar sprva e ne ve, da je to, kar je pravkar ugledala, orodje/oroje/tehnika, saj e nima nikakrnega znanja o tem in ne obstaja nikakrna znanost, ki bi ji to povedala. Vzame25 26http://sl.wikipedia.org/wiki/Tehnika. Dostopno 2. septembra 2009. Jacques Lacan, Pismo o ljubezni in dui, V enska seksualnost, Freud in Lacan, Analecta, Ljubljana 1991, str. 65. Navajamo po: Melita Zajc, op.cit., str. 70.17 kost, jo obrne, povoha in potem srameljivo udari po drugih kosteh, ki leijo na tleh: enkrat, dvakrat, trikrat, sedemkrat. Opica se hitro ui: vsaki naslednji udarec je bolj siguren kot prejnji, z vsakim novim udarcem opica bolj razume tehniko uporabljanja orodja, saj je ujeta v njegov dispozitiv, ki ga pravkar odkriva - ki ga je pravkar odkrila kar jo bo spremenilo za vedno. Tisto, kar prime kost z obema rokama in polomi lobanjo velike mrtve ivali - enkrat, dvakrat, trikrat, sedemkrat - ni ve opica, ampak lovek. Tisto, kar lovek dri v roki, pa ni ve kost, ampak no, kladivo, sekira. Orodje oroje tehnika je torej e tukaj, ni pa nikakrne znanosti, igava naj bi bila uporaba, in ni nikakrnega znanstvenega diskurza, ki bi jo porodil.27 Drugi, tehnika oziroma tehnologija ni enostavno uporaba znanosti ali esar koli za potrebe lovetva. Pravkar smo ugotovili, da sta lovetvo in tehnika ustvarjeni skupaj. Kot pravi Flusser: Dejstvo, da si odsotnosti tehnike ne moremo niti predstavljati, nas opozarja, da je 'tehnika' beseda, ki oznauje nekaj, kar je tako tesno povezano z nami, da se od tega ne moremo distancirati. Zdi se, da se tehnika in lovek vzajemno implicirata, in na to verjetno meri izraz 'Homo faber' (kar bi najbolje prevedli z izrazom 'sestavljajoi lovek') [] Z drugimi besedami, 'tehnika' je glagol samostalnika 'lovek' in 'lovek' je samostalnik glagola 'tehnika', in e bi hoteli oporekati, da je 'tehnika' vendar samostalnik, bi lahko namesto tega rekli 'eksistirati'.28 Mimogrede, Flusser je bolj dosleden kot Agamben, ki pravi, da je subjekt tisto, kar je rezultat razmerja med ivimi bitji in dispozitivi, saj je po Flusserju lahko rezultat tega razmerja tudi sam objekt: ele zdaj vidimo tehniko: [] rezultat obdelave [kamna] je z ene strani hominid in z druge obdelan kamen. Toda kaj je bilo prej? Hominid, ki ne obdeluje kamna, ni mogel biti prvi, kajti hominid je ival, ki obdeluje kamne. Prav tako to ni mogel biti neobdelan kamen, kajti kamen je vedno objekt hominida. Moen odgovor je: pred obdelavo je obstajala monost obdelave kamnov, in iz te monosti so se z ene strani konkretizirali kamni in z druge hominidi.2927Razen e ne predpostavimo, da je znanstveni diskurz nastal takrat, ko je opica ugledala kost, oziroma e pred tem, ko je ugledala skrivnostni rni monolit; ampak bojimo se, da bi se s tem zelo pribliali religiozni razlagi stvarstva, kar nikakor ni na namen. 28 Vilem Flusser, Od subjekta k projektu v: Digitalni videz, tudentska zaloba, Ljubljana 2000, str. 8687 29 Ibid., str. 92-93.18 Po drugi strani pa trditev, da tehnologija obstaja zaradi potreb lovetva (se pravi drube), implicira trditev, da je tehnologija vzrok oziroma posledica drubenih sprememb. To pa tudi ne dri, ker tehnologija nikoli ni obstajala, ne obstaja, in ne bo obstajala zunaj drube.30 Ne najdemo boljega primera za to, da je tehnologija globoko drubena - ter da ona ne le zadovoljuje doloene potrebe lovekega subjekta, ampak ga v veliki meri tudi omejuje - kot ga daje eden izmed najostrejih kritikov tehnolokega razvoja, ameriki doktor matematike in serijski morilec, Theodore Kaczynski, bolj znan kot Unabomber, v svojem manifestu Industrijska druba in njena prihodnost.31 V poglavju z zanimivim naslovom Tehnologija je moneja drubena sila kot prizadevanje za svobodo Kaczynski navaja primer modernega prometa. Njegova argumentacija gre nekako takole. lovek je vasih hodil, kamor je hotel, ni se mu bilo treba ozirati na prometno regulacijo in je bil neodvisen od tehnolokih podpornih sistemov. Ko so vpeljali motorna vozila, je ta svoboda postala navidez e veja: lovek je e naprej lahko hodil, kamor je hotel, e je imel avto, pa je to lahko naredil e hitreje. In vendar je uvajanje motoriziranega transporta zelo kmalu omejilo loveko svobodo gibanja: danes se mora peec v mestu vseskozi ustavljati, da bi poakal na prometne lui, ki so bile ustvarjene predvsem zaradi regulacije avtomobilskega prometa, na vasi ni ve varno hoditi po cesti itn. e ve, uporaba motoriziranega prevoza je kmalu po njegovem uvajanju prenehala biti opcija in je postala nujnost, saj je njegova vpeljava v takni meri spremenila urbano strukturo naih mest, da danes pe ne pridemo ve nikamor.32 Priujoi primer je paradigmatien, saj se lahko aplicira na vpeljavo marsikatere nove tehnologije. Kot opozarja tudi sam Kaczynski: Bodite pozorni na pomembno poanto, ki smo jo ilustrirali z motoriziranim transportom: Ko se nova tehnologija uvaja kot opcija, ki jo posameznik lahko sprejme ali ne, ona ne ostaja nujno opcijska. V mnogih primerih nova tehnologija spremeni drubo v tej meri, da so jo ljudje kmalu30 31Ve o tem prim: Melita Zajc, op.cit., str. 41-48. Theodore Kaczynski, Industrial Society and Its Future, http://en.wikisource.org/wiki/Industrial_Society_and_Its_Future. Dostopno 13. oktobra 2009. Theodore Kaczynski, aka Unabomber ("UNiversity and Airline BOMber"), je med letoma 1978 in 1995 poiljal pisma bombe po ZDA, s katerimi je v glavnem ciljal na fakultetne profesorje in ljudi, povezane z znanostjo in tehnologijo. V pamfletu Industrijska druba in njena prihodnost (bolj znanem kot Unabomberjev manifest), ki je zaradi njegove gronje leta 1995 celo bil objavljen v New York Timesu in Washington Postu, je Kaczynski razjasnil svoje akcije kot upor proti moderni drubi in nainu ivljenja, zagovarjajo ekstremno individualistine in anarhoprimitivistine ideje. 32 Prim. ibid.19 primorani uporabljati.33 To seveda v polni meri velja tudi za noveje tehnologije, kot so mobilni telefon, osebni raunalnik ali internet, brez katerih si povpreni posameznik iz razvitega dela sveta danes ve ne more predstavljati svojega ivljenja. Te pa niso tukaj samo zaradi tega, da sluijo posamezniku ali lovetvu - tukaj so tudi zaradi tega, da ga nadzorujejo, nadlegujejo, vpisujejo, posnemajo, programirajo itn. Skratka, kot pravi Heidegger na zaetku svojega razvpitega teksta o tehniki: bistvo tehnike ni prav ni tehninega [] Povsod ostanemo nesvobodno priklenjeni na tehniko, bodisi da jo strastno potrjujemo ali zanikamo. Najhuje pa smo izroeni tehniki, e jo obravnavamo kot nekaj nevtralnega; ta predstava, ki je danes na mo priljubljena, nas do kraja oslepi za bistvo tehnike.34 Tretji, po vsem povedanem mogoe res nima smisla dolgoveziti o tem, da tehnika ni tukaj predvsem zaradi potreb gospodarstva, kot pie v definiciji tehnike na slovenski Wikipediji, saj si teko predstavljamo, kako bi recimo palica za golf, denik, gramofon ali radio sluili predvsem ekonomskim potrebam. iek je glede tega zelo jasen: Kar zadeva sam razvoj strojev, se je tudi treba spomniti, da so v prvem obdobju eksplozivnega razvoja avtomatov in drugih strojev (v 17. stoletju) avtomate gradili kot neuporabne izume, igrao za zabavo Gospodarjevega pogleda (na primer premikajo se mehanini kipi v vrtovih Ludvika XIV.): ele kasneje, v 18. stoletju, so to znanje uporabili za izgradnjo strojev za produkcijo (parni in tkalni stroji).35 Navidez pobijajo definicijo tehnike in govore o tem, kaj tehnika/tehnologija ni, smo se v bistvu ves as trudili izpostaviti dva pomembna momenta, ki sta odloujoa za razumevanje pojma tehnologije, s katerim tukaj operiramo. Prvi, tehnologijo razumemo kot neloljivo od drube, tehnologija je drubena v najglobljem pomenu besede. In drugi, tehnologija je neloljiva od subjekta, tehnika je vedno tudi mentalna.. Kot povzame Deleuze, citirajo Detienna: Tehnika je na nek nain znotraj socialnega in mentalnega.36 Skratka, tehnologija, subjekt in druba so povezani v tolikni meri, da niti3334Ibid. Martin Heidegger, Vpraanje po tehniki v: Predavanja in sestavki, Slovenska matica, Ljubljana 2003, str. 10. 35 Slavoj iek, op.cit., str. 152. 36 Fuko, str.45.20 enega izmed treh pojmov ne bomo zares razumeli, e ga bomo obravnavali loeno od drugih dveh. Da bi to plastino predstavili, vrnimo se za trenutek k opici iz Kubrickove Odiseje 2001. Kot smo videli, Kubrick je v sceni, ki smo jo opisali prej, z neprekosljivo jasnostjo pokazal kako se lovek (subjekt) in orodje (tehnologija) rojevata skupaj. Pa vendar to oitno ni bilo dovolj, saj e naslednja scena pokae, kako pravkar rojena subjekt in tehnologija avtomatino implicirata oziroma rojevata drubo. Ali obratno: druba, ki je pravkar rojena (s pojavom skrivnostnega rnega monolita?), avtomatino implicira subjekta in tehnologijo. Pri spopadu dve skupin opic pri izviru bo seveda zmagala tista, ki je relativno bolje organizirana in oboroena, se pravi, tista, ki je z iznajdbo orodja/oroja avtomatino usvojila tudi neko stopnjo primitivne drubene ureditve oziroma tista, ki je z doloeno stopnjo drubene ureditve uspela iznajti to orodje. Dragoceni teritorij okoli izvira je na ta nain osvojen, druba se lahko razvija naprej. Vse dokler ne pridejo neki drugani subjekti, z drugano tehnologijo in drugano drubeno ureditvijo. Subjekt se torej ne rojeva direktno iz tehnologije, ampak iz naina, kako tehnologijo uporablja ta pa je vedno drubeno posredovan. V tem je razlika med loveko ivaljo ter drugimi ivalmi, kot so impanzi, delfini ali vrane, za katere je prav tako ugotovljeno, da na smiseln nain uporabljajo doloena orodja in tehnike. Samo tako je lahko delo (tehnologija) naredilo loveka (subjekta), in ne kot se kae v lui vulgarno-evolucijske dokse poljudnega marksizma. Kot pravi Flusser: Tehnika je nastrojena proti delu in 'Homo faber' ni delavec, temve nekdo, ki delo natanno opazuje. 'Homo faber' je tehnik, torej bolj delodajalec kot delojemalec. Je subjekt, ki se poskua izmakniti delu: se izviti iz dvojne vijanice dela v nekoliko bolj pokonno dro. Uloveenje z izmikanjem delu, s tehniko. To je antimarksizem.37 Subjekt, tehnologija in druba so torej neloljivo povezani, se medsebojno implicirajo e od zaetka, in je tako v vsej zgodovini lovetva: Obiajna klasifikacija zgodovine lovetva implicitno vsebuje predlagano definicijo 'tehnike' ('tehnika' je sinonim izraza 'eksistirati'). e govorimo na primer o ljudeh kamene, bakrene, bronaste, elezne in plastine dobe, tedaj mislimo zaporedne in prepletajoe se oblike eksistence,37Vilem Flusser, op.cit., str. 97. Za Marxova stalia glede tehnologije pa glej trinajsto poglavje prvega dela Kapitala Mainerija in velika industrija, v: Karl Marx, Kapital. Kritika politine ekonomije. I. knjiga, Cankarjeva zaloba, Ljubljana 1987, str. 339-457.21 oblike sooanja.38 Ne glede na pomanjkljivost priujoe klasifikacije, ki jo omenja tudi sam Flusser, zgodovino lovetva mogoe res lahko najbolj nepristransko dojemamo kot zgodovino njegovih tehnologij. Pri emer to nikakor ne pomeni, da je tehnologija nepristranska - prav nasprotno. Tako, recimo, lahko do onemoglosti filozofiramo o tem, kdaj se kona srednji vek in kdaj zane renesansa - ni pa dvoma o tem, da je tiskalni stroj v takni meri spremenil loveko drubo, da potem ni ve ni bilo tako kot prej. e naprej potekajo neskonne razprave o tem, ali je obdobje, v katerem ivimo, doba moderne, postmoderne ali nekaj tretjega - teko pa da bi nekdo spodbil dejstvo, da ivimo v eri digitalizacije, ali v eri remiksa, kot recimo predlaga teoretik novih medijev Lev Manovich.39 Prav tako filozofi e kar naprej razpravljajo o tem, kdaj se je zaelo in kdaj konalo 20. stoletje. Eni pravijo, da se 20. stoletje zane s prvo svetovno vojno in oktobrsko revolucijo in se dovri s propadom SZ in koncem hladne vojne. Drugi, da se zane leta 1917 z Leninom, svoj zenit dosee s Stalinom in Hitlerjem, kona pa se leta 1976 z Mao Zedongovo smrtjo. Tretji pa izhajajojo iz njegovega rezultata: tako je 20. stoletje stoletje zmagoslavja kapitalizma in svetovnega trga itn.40 Kaj pa, e bi na zaetek 20. stoletja postavili izumitev radia in filma s konca 19. stoletja? Mar ne bi potem svoj zenit doseglo v semdesetih in osemdesetih letih s televizijo in videom, in bi se konalo v devetdesetih z uvajanjem novih tehnologij, kot so osebni raunalnik, mobilni telefon in internet? Ali ne zgleda takna klasifikacija, ki ostaja dokaj onstran ideologije in politike, solidneja in ali ne ustreza bolj dejanskemu stanju, kot e za mejo nekega obdobja vzamemo propad kakega cesarstva, vojno ali politino ureditev? Dejstvo, da so tehnologija, subjekt in druba neloljivo povezani zelo lepo ilustrira tudi naslednja opazka avstralskega strokovnjak za robotiko in umetno inteligenco, Rodneya Brooksa: O naih moganih vedno razmiljamo v terminih najnoveje tehnologije. Na neki toki so nai mogani bili parni stroji. Ko sem bil otrok, so bili telefonske mree. Potem so postali digitalni raunalniki. Verjetno trenutno obstajajo otroke knjige, ki govorijo, da so nai mogani svetovni splet. Verjetno e nismo pravilno razumeli.4138 39Ibid., str. 87 Glej: Lev Manovich, Remixing and Remixability (2005). http://www.manovich.net. Dostopno 21.05.2008. Prav tako v: Softver takes command, op.cit. 40 Ve o tem glej: Alain Badiou, Dvajseto stoletje, Analecta, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2005, str 9-21. 41 Navajamo po: Steve Reich, An Introduction, or My (Ambiguous) Life with Technology, v: Sound Unbound, Sampling Digital Music and Culture (ed. Paul. D. Miller aka DJ Spooky that Subliminal Kid),22 V konni fazi, za tehnologije lahko reemo tisto, kar Foucault po Deleuzu pravi za sile: [Tehnologije] so v nenehnem nastajanju, obstaja nastajanje [tehnologije], ki je paralelno z zgodovino, ali natanneje, ki jo ovija, po neki nietzschejanski koncepciji.42 Takna zamenjava je mona, ker, v konni fazi, tehnologija je sila; kot to implicitno pove naslednji citat Deleuza: Potrebno je bilo, da biologija preskoi v molekularno biologijo, oz. da se razbito ivljenje zbere v genskem zapisu. Potrebno je bilo, da se razbito delo zbere in zregulira v strojih tretje generacije, kibernetinih ter informatinih. In katere bodo torej tiste sile, s katerimi se bodo pomerile sile v loveku? [] Sile v loveku stopajo v odnos s silami zunanjosti, silami silicija, ki dobivajo prednost pred ogljikovimi silami, silami genskih faktorjev, ki dobivajo prednost pred organizmom, silami agramatinosti, ki se prebijajo pred oznaevalcem.431. 3 Tehno dispozitivMIT Press, Cambridge/London, 2008. str. 3. 42 Prim. Fuko, str. 89. V citatu smo besedo 'sila' zamenjali z besedo 'tehnologija'. 43 Ibid., str. 135-13723Vrnimo se e zadnji Kubrickovi opici. Po spopadu pri izviru ena izmed opic - verjetno tista, ki je prva uporabila kost kot orodje - vre kost iz roke proti nebu, in se kost e v naslednjem kadru udovito prelevi v sodobno vesoljsko ladjo. Kaj se je zgodilo med prvo uporabo orodja naega opijega prednika in kompleksnim projektilom izstreljenim s strani drugega orodja? V prejnjem poglavju smo na primeru vpeljave motoriziranega transporta ob koncu 19. in v zaetku 20. stoletja, pokazali, kako je ta poasi v veliki meri omejil svobodo lovekega gibanja. Ta svoboda je (po francoskem teoretiku Paulu Virilioju) ob koncu 20. stoletja - v zadnji fazi mutacije transportnih sredstev - tudi popolnoma omejena: Virilio opie sodobnega posameznika kot osebo, obsojeno na negibno mesto v avdiovizualnem oziroma zadnjem vozilu.44 Poudarek ni ve na osvajanju fizinega prostora, ampak v nabiranju im vejega tevila informacij v realnem asu, ki jih bo sodobni posameznik, paradoksalno, zamudil, v kolikor se bo odmaknil od avdiovizualnih naprav, s katerimi je okroen v svojem teledomu in ki mu na dlani prinaajo svet v obliki informacij. Viriliojevo besedilo Zadnje vozilo je izlo leta 1987, torej v asu popularnega uvajanja simulacijskih naprav, tako v vojski kot tudi v tematskih zabavinih parkih - pa vendar pred vpeljavo sodobnih zaslonskih mobilnih naprav, ki so sodobnemu posamezniku omogoile ponovno osvajanje fizinega prostora ob hkratnem nadzorovanju kibernetskega prostora.45 Viriliojevo zadnje vozilo je v nekem smislu torej stvar preteklosti, saj smo prie nekemu povsem druganemu scenariju in neki povsem drugani situaciji, ki jo Janez Strehovec imenuje mobilni oziroma nomadski kokpit: Dananji posameznik je postavljen v nomadski kokpit, kar pomeni, da je obdan z napravami, ki mu dobavljajo podatke razlinih izvorov; v njegovo sedanjost stopajo statine in gibljive podobe (na igralnih konzolah, dlannikih, mobilnih telefonih), zvoki iz MP3 predvajalnika in mobilnih telefonov, prav tako pa tudi podatki, ki ga zadenejo taktilno (podobe na majhnih LCD zaslonih, ki agresivno segajo v uporabnikov prostor) [] Tudi te podobe napolnjujejo uporabnikov kokpit poloaj, torej stanje, ki spominja (v44Glej: Paul Virilio, Zadnje vozilo, v Vrzeli filma in arhitekture, Slovenska kinoteka Imago, Ljubljana 2001. Prim. tudi poglavje Kultura dotika in filozofija mobilnih tehnologij na katerega se tukaj opiramo; v: Janez Strehovec, Besedilo in novi mediji, str. 185-217. 45 Besedilo in novi mediji, str. 193-194.24 smislu intenzivne interaktivnosti in kinestetinih odgovorov) na vonjo avtomobila.46 Tako Strehovec kot Virilio sicer nikjer ne omenjata besede dispozitiv, vendar je iz navedenega popolnoma jasno, da so priujoe sodobne tehnologije pri njiju razumljene naravno kot ultimativni dispozitivi, natanko v smislu, v katerem smo predstavili pojem dispozitiva v prvem poglavju. Tisto, kar Virilio imenuje avdiovizualno vozilo in tisto kar Strehovec imenuje nomadski kokpit, bomo tukaj v skladu s nao dozdajnjo terminologijo skuali obsei z izrazom tehno dispozitiv. V prvem poglavju smo razloili, kaj mislimo pod izrazom dispozitiv. Toda, na kaj merimo z izrazom tehno? Naj takoj povemo, da tukaj ne razumevamo tehna le kot specifini anr v elektronski glasbi, ki je nastal koncem osemdesetih let 20. stoletja v Detroitu, eprav za sam izbor tega termina ni brez pomena, da je tehno izraz, ki poleg omenjenega specifinega anra oznauje tudi vse anre sodobne plesne elektronske glasbe skupaj. Se pravi, da gre tudi tukaj - tako kot pri izrazu dispozitiv za obi, rodovni pojem, ki mora v celoten rod vteti tudi samega sebe. Oitno je izraz tehno, ki ga je pionir tehno glasbe Juan Atkins nael pri amerikem futurologu Alvinu Tofflerju v izrazu tehno rebels ustrezno oznail nekaj, kar je bilo skupno vsem pripadnikom tehnokulture. Toda kaj? Ne najdemo si boljega odgovora na to vpraanje, kot ga v svoji knjigi o tehnokulturi ponuja Janez Strehovec, ki tam prav tako ne razumeva tehna le v smislu glasbene oblike, ampak bistveno ire, kot naelo dananjega sveta, oblikovanega v paradigmi umetnega druge generacije. Miljeno je umetno, ki je prestopilo prag mehanskega in se usmerilo na podroje kibernetskega in celo v paradigmo bio, se pravi, k ivljenju podobnim procesom na neorganskih nosilcih [] Tehno pomeni stopnjevano in pospeeno sintetinost, umetelnost na kvadrat in iritev resninosti v smislu njenega poveanja, nadgraditve. Z njim smo v paradigmi umetnega druge generacije [], ob katerem se oblikuje nov tip tehnomodelirane zaznave in njen subjekt: estetski lovek v paradigmi tehna.47 V tem delu torej ne delamo razlike med terminoma tehnika in tehnologija tudi zaradi tega ker v bistvu ves as mislimo na njun prefiks - ki pa nima veze s grkim techne - o njem smo govorili, ne da bi ga imenovali, e od samega zaetka.46 47Ibid., str. 194. Prim: Janez Strehovec, Tehnokultura kultura tehna, tudentska zaloba, Ljubljana 1998, str. 17.25 Pod pojmom tehno torej razumemo tehnologijo v najirem in hkrati najglobljem pomenu besede: tehno je tehnologija kot eksistenca, nain bivanja subjekta, njegov eksistencialno-tehnoloki angama v svetu.48 Gre za razirjeni koncept tehnike, tako kot se ta javlja recimo v delih Walterja Benjamina, Martina Heideggerja ali Wilema Flusserja: Tovrstna tehnika je v Benjaminovi terminologiji druga tehnika; temelji na posameznikovem distanciranju od narave, konkretno od reproduciranja naravnih oblik, v kar je bila ujeta t.i. prva tehnika. Za doseke prve tehnike lahko reemo, da 'kulminirajo v lovekem rtvovanju; tisti druge tehnike pa v daljinsko usmerjenem letalu, ki ne potrebuje loveke posadke.'49 V tem smislu mi se zdi zelo zanimiv odgovor gledalikega reiserja in avantgardnega umetnika Dragana ivadinova (ki za leto 2045 nartuje prav izstrelitev ve letal brez loveke posadke)50 na moje vpraanje, kaj pomeni veliki napis TEHNO, ki se pojavlja na koncu njegove uprizoritve Tri elizabetinske tragedije Vladimirja Stojsavljevia.51 ivadinov razlikuje izraz tehno tako od grkega techne, kot od anglekega technology in ga definira kot emancipirano tehnologijo; nekaj kar bo postalo neodvisno od nas biolokega. Tehno je zanj naravna emancipacija, emancipirana entiteta ki ima popolnoma svoje ivljenje. In e: Tehno je evolucijski proces biolokega. Da se razumemo, jaz nisem futurolog, ne govorim o tem, kaj bo, ampak o tem, kaj ima potencial. Izraz tehno, ki ga tukaj uporabljamo, torej nikakor ni identien z grkim izrazom techne, ki govori o tem, kako kaj naredimo, ampak je prej, kot pravi ivadinov, nek potencial, ki se nahaja v sami tehnologiji oziroma v spravi loveka in tehnologije. Ta potencial pa je, kot je razvidno iz zgornjega konteksta, zgodovinsko pogojen. Kot pravi Strehovec: Tehnologija (in znanost), ki tukaj48 49sodeluje,ninekaknometafizinoorodje,temvezgodovinski'paket'Janez Strehovec, Besedilo in novi mediji., str. 223. Ibid., str. 299-300. 50 Leta 1995 je ivadinov premierno uprizoril predstavo Vladimirja Stojsavljevia Ena proti ena (gre v bistvu za uprizoritev Stojsavljevieve dramske trilogije Ljubezen in drava). Prva ponovitev je bila leta 2005, nato pa naj bi se ponavljala vsako desetletje do leta 2045. Igralce, ki bodo medtem umrli, bodo nadomestili s simboli; leta 2045 jih bo ivadinov, zadnji e ivei lan zasedbe (etudi je stareji od vseh drugih igralcev), iz Rusije lansiral v vesolje in tako sklenil predstavo v gravitaciji ni [] Septembra 1999 je bila uprizorjena nova predstava, Gravitacija ni Noordung, ki je dokaj dobesedno sledila scenariju predstave, nartovane za leto 2045. Potekala je v breztenostnih razmerah nad Rusijo, v posebnem brezteinskem letalu za kozmonavte, in pomeni doslej najambicioznejo (in najdrajo) stopnjo v razvoju Noordungovega mita, kar jih je ustvaril ivadinov. (Alexei Monroe, Pluralni monolit, Laibach in NSK, Maska, Ljubljana 2003, str. 116-117). 51 Intervju se v zvoni obliki nahaja na spletni strani Radia tudent: http://www.radiostudent.si/article.php? sid=20488. Dostopno 23. septembra 2009.26 instrumentalnih in interpretativnih ravnanj. Vpraanje kako naprava deluje, je zato obenem vpraanje 'komu slui'.52 Da sklenemo: z izrazom tehno merimo na potencial zgodovinskega paketa instrumentalnih in interpretativnih ravnanj, ki jih implicirajo sodobne tehnologije, ki pa so dispozitivi per se. Izraz tehno dispozitiv je torej v nekem smislu oksimoron, eprav nujen, da bi lahko ta dispozitiv razlikovali od tevilnih drugih dispozitivov. Spomnimo se, kaj pravi Deleuze glede novosti, glede aktualnosti nekega dispozitiva: Novo, to je aktualno. Aktualno ni tisto, kar smo mi, temve prej tisto, kar postajamo, kar bomo ravnokar postali, se pravi Drugi, nae postajanje-drugi. V vsakem dispozitivu je treba razlikovati med tistim, kar smo (tistim, kar ve nismo), in tistim kar bomo ravnokar postali: dele zgodovine in dele aktualnega.53 Vpraanje, ki ga tukaj zastavljamo, se seveda glasi, v kaknem je smislu trenutni tehno dispozitiv aktualen, v em je njegova novost? Ali z drugimi besedami - kako nas ta dispozitiv spreminja kot subjekte, na kaken nain postajamo drugi? Z vpeljevanjem tehnologij in naprav kot so virtualna resninost, internet, mobilni telefon, dlannik, prenosni raunalnik, GPS navigator, prenosni medijski predvajalnik oz. iPod, tablet raunalnik oz. iPad in tako dalje, meje med aktualnim in virtualnim postajajo nestabilne. Nismo zapustili svojih teles in fizine realnosti ter se podali na brezkonna duhovna potepanja po virtualnih svetovih, kot je bilo napovedovano, ko so bile pametne tehnologije e na zaetku. Prav nasprotno, virtualnost je prila k nam, tukaj je, v aktualnem svetu, obdaja naa fizina telesa in jih spreminja. Sodobni posameznik je v nekem smislu kibernetsko voden, pa eprav se s svojim fizinim telesom giblje po realnem prostoru: Vsekakor je to gibanje, ki je bistveno opredeljeno z intervali klicev (sporoil) in odgovorov nanje. Sreujemo se z gibanjem, ki je na nek nain kibernetsko, kajti uporabnik kot gibalec upoteva (povratne in druge) informacije, ki jih med gibanjem sprejema od mobilnih naprav. Je dejansko krmar v tem smislu, da vsak trenutek smer poti/vonje korigira glede na impulze iz okolja (valovi in protiveter so v njegovem primeru v ivo prejete informacije razlinih izvorov).54 asi navduevanja nad virtualnim prostorom, v katerem se lahko potepamo brez identitete, zapuajo svoje telo52 53Besedilo in nov mediji, str. 223. Kaj je dispozitiv?, op.cit., str. 11-12. 54 Besedilo in novi mediji, str. 196.27 nekje tam v fizinem svetu, so torej e za nami. Vojna med nao dano, fizino resninost in virtualnimi svetovi, ki jo je v osemdesetih letih prejnjega stoletja objavil kibernetski platonizem (Strehovev termin), se je konala brez zmagovalca. SiOLov reklamni oglas iz leta 1998: Svet ni eden. Svetova sta dva ne dri. Medmreje ni ve brezkonna puava realnega za virtualne pobege raunalnikih navduencev. Je del vsakdanjega ivljenja milijonov ljudi, ki se pogosto ne zavedajo tega, da se njihovo gibanje - tako na internetu kot v fizini realnosti - danes lahko pazljivo spremlja in evidentira. Tako recimo drube kot so NetGeo mapirajo njihove IP naslove in priskrbijo njihove geografske koordinate za potrebe trenja spletnih podjetij, njihovi mobilni telefoni pa omogoajo, da se doloeni posameznik lahko geografski locira v kakrnem koli trenutku. Sedanje medmreje torej ni ve neko podatkovno 'isto drugo', ampak je vedno bolj prizemljeno in evidentirano v njegovi geografski in geopolitini 'fizikalnosti'.55 Najbolj razvpita Platonova alegorija je verjetno tista z zaetka sedme knjige Drave. Zaporniki so od otrotva priklenjeni z verigami v globoki jami. Imobilizirani so vsi njihovi udi, vkljuno z glavami, tako da lahko ujetniki le strmijo v steno, na kateri vidijo samo sence ivali, rastlin in drugih predmetov, ki pa so v bistvu sence paznikov, ki nosijo te oblike. Edina realnost, ki jo zaporniki vidijo, so torej sence oblik, ki jih nosijo pazniki. Platonov problem je naslednji. e bi se kak od zapornikov osvobodil in hotel ven, bi njegove oi zaslepila svetloba velikanskega plamena, ki je za pazniki, oziroma svetloba sonca, e bi mu uspelo priti ven iz votline. Posledino bi se mu realne oblike zazdele manj realne kot sence oblik, ki jih je gledal vse ivljenje. Tudi e bi se hotel vrniti v votlino, da bi osvobodil svoje ujete prijatelje, je zelo verjetno, da ti ne bi privolili v to, saj ga sploh ne bi razumeli, on pa ne bi ve razumel njihovega sveta, ki sestoji iz iger podob na steni.55Ibid. , str.18. Glej tudi celotno poglavje Splet 2.0. To pa nikakor ni zadnje poglavje v zgodbi o koncu medmreja kot prostora brezmejne svobode. Tendence v zvezi z digitalnimi identitetami nakazujejo, da v prihodnosti bo moral imeti vsak uporabnik medmreja - vsekakor pa tisti ki bo hotel opraviti kakno finanno transakcijo - eno samo digitalno identiteto, s pomojo katere se bo moral identificirati podobno kot z voznikim dovoljenjem v fizinem svetu (http://en.wikipedia.org/wiki/Identity_2.0, dostopno 2. septembra 2008). Podatki o njem pa se bodo zbirali podobno kot z avtom med vonjo po avtocestnem omreju zbiramo raune o vsaki plaani cestnini. (Goldsmith, J., Wu, T.: Who controls the Internet?, Oxford University Press, Oxford 2006. Navajamo po: ibid., str. 19.)28 Ta Platonov mit je bil e netetokrat interpretiran na najrazlineje naine, najpogosteje pa, kar je tudi razumljivo, iz politine in epistemoloke perspektive.56 Udomail se je tudi v popularni kulturi. Tako recimo filmska trilogija Matrica bratov Wachowski v bistvu temelji na tem mitu, saj Baudrillardov simulaker (Baudrillardova knjiga Simulaker in simulacija se pojavi na zaetku prvega dela Matrice) ni ni drugega kot Platonova votlina, izpeljana do svoje konne konsekvence. Za simulaker pa je znailno, da on ni degradirana kopija - prav nasprotno, simulaker ukinja razlikovanje med kopijo in originalom, tako da na koncu ni jasno, kaj je original in kaj kopija (se pravi, da v priujoem primeru ni jasno kaj je votlina in kaj je tisto zunaj nje). Pri emer tisto realno zunaj votline pri Baudrillardu na koncu tudi popolnoma izgine. Realnost je umorjena brez sledi: zgodil se je popoln zloin.57 Simptomatino je, da film Matrica v bistvu zrcali in pervertira sliko Platonove votline, saj je lovetvo prihodnosti v filmu ujeto zunaj votline - mesto Zion, kjer ivijo osvobojenci, pa je prav v votlini. Pa vendar je ta Platonov dualizem, torej delitev na tisto, kaj je v votlini, in tisto, kaj je zunaj nje, precej sumljiv, kar je vedel e Nietzsche. Kot pravi iek v filmu Perverzni vodnik ez film, Neov izbor z zaetka prvega dela Matrice med modro in rdeo pilulo, med resninostjo in iluzijo, je v bistvu laen izbor. Saj virtualno strukturira nao realnost tako, da e bi ga odstranili iz realnosti, bi odstranili tudi realnost samo. iek predlaga tretjo pilulo. To je tista, ki nam ne bi omogoila videnja realnosti, ki je za iluzijo, ampak realnost, ki je v sami iluziji. Drugae povedano, ne gre za virtualno resninost, ampak za resninost virtualnega, za tisto, kar se v Lacanovem besednjaku imenuje Realno. Pri tem iek v iztonici svoje knjige o Deleuzu prav slednjega opredeli kot misleca, ki je natanko na ta nain filozof virtualnega.58 Sam Deleuze pa v Razliki in ponovitvi tako opredeli odnos med virtualnim in realnim: Virtualno ni zoperstavljeno realnemu, pa pa56Mimogrede, omenja ga tudi Strehovec v Besedilu in novih medijih, kjer doloene aspekte tega Platonovega mita aplicira na problematiko zaznavanja novomedijske umetnosti; glej str. 224-229. 57 Prim. Jean Baudrillard,, Simulaker in simulacija, Popoln zloin, tudentska zaloba, Ljubljana 1999. 58 Prim. Slavoj iek, Organs without bodies: Deleuze and consequences, Routledge, New York/London, 2004, str. 3. S tevilnimi ikovimi izpeljavami v tej knjigi - od katerih je najbolj kandalozna vsekakor ta, da naj bi bil Deleuze nekaken ideolog poznega kapitalizma (str. 184.) - se ne moremo strinjati; eprav je bil ikov namen (po lastnih besedah) priti Deleuzu od zadaj in mu po lastnem (Deleuzovem) filozofskem receptu narediti nezakonitega otroka. Gre namre za to, da iek tam prihaja Deleuzu od zadaj s Heglovim filozofskim aparatom in ne recimo od spredaj s Spinozovim, Bergsonovim ali Nietzschejevim, kar bi bilo veliko bolj logino in udobno, ko se penetrira v Deleuzovo filozofijo. Dovolj bo, e reemo, da je Nietzsche, brez katerega sploh ne moremo razumeti Deleuzove filozofije, v celotni knjigi omenjen samo dvakrat ali trikrat, in sicer mimogrede, kar je skoraj natanko tako, kot da bi nekdo v knjigi, ki tolmai ikovo teorijo, le na dveh mestih beno omenil Lacana in enkrat Marxa.29 zgolj aktualnemu. Virtualno poseduje polno realnost kot virtualno. Za virtualno bi morali rei natanko tisto, kar je Proust dejal za stanja resonance: 'So realna, ne da bi bila aktualna, idealna, ne da bi bila abstraktna'; so simbolna, ne da bi bila fiktivna. Virtualno bi morali definirati kot nek strogi del realnega objekta kot da bi objekt imel enega svojih delov v virtualnem, kot da bi bil vanj potopljen kot v objektivno dimenzijo.59 Pred kratkim pa je nemki filozof in kognitivist, Thomas Metzinger, v svojem delu Biti nihe, izhajajo iz nevroznanosti, predlagal e eno variacijo Platonovega mita. Po tej interpretaciji, v votlini pravzaprav ves as ni nikogar: Platon je imel prav z dodatkom, da ni nikogar (nobenega opazujoega subjekta) v votlini. Votlina projicira SAMO SEBE (svoj celotni ustroj) na zaslon: teater senc deluje kot avto-reprezentacija (modela jaza) votline. Z drugimi besedama, opazujoi subjekt je sam senca, rezultat mehanizma reprezentacije: 'Jaz' pomeni nain, kako loveki organizem izkusi samega sebe, kako se kae samemu sebi, in NIHE, nobena substancialna realnost, ne stoji za zastorom samo-prikazovanja.6059Gilles Deleuze, Difference et repetition, PUF, Pariz 1968, str. 269. Navajamo po: Vznik subjekta, str. 8889. 60 Glej: Slavoj iek, Kako biti nihe, str. 9-10302. Praksa: REJV61Nahajamo se v fazi, ko zavest postaja skromna. Friedrich Nietzsche2. 1 Avantgardno poreklo in raunalnika logika tehno glasbe61Termini rejv, rejv zabava, parti ipd. se v tem tekstu ne nanaajo le na masovne rejv zabave, ampak na celoten spekter rejverskih dogodkov v okviru tehnokulture: na dogodke v klubih, barih in privatnih stanovanjih, na ilegalne dogodke v skladiih in hangarjih, na rejv na prostem in velike komercialne rejve.31 Tako kot se pri pisanju in govorjenju o televiziji ali filmu pogosto pozablja, da ju, poleg tega, da ju gledamo, v glavnem tudi sliimo, tako se logika in estetika novih medijev pogosto povezuje izkljuno z vizualno kulturo. Ne glede na to, ali govorimo o iskanju njunih izvirov v filmih ruske avantgarde iz dvajsetih, umetnikih video delih iz semdesetih ali MTV video spotih iz osemdemdesetih letih prejnjega stoletja, pri tem skoraj vedno naletimo na paradigmo podobe, in ne zvoka. Poreklo logike in estetike novih medijev se tako ie in odkriva v slikarstvu, fotografiji, filmu, televiziji elektronska glasba ali radio pa se recimo v tem kontekstu skoraj nikdar ne omenjata. 62 Enako velja za reverzibilen postopek: ko teoretiki novih medijev, kulture ali komunikacije govorijo o vplivu novih medijev na tradicionalne medije, praviloma mislijo na njihovo podobo oz. vizualno organizacijo podatkov. Tako se vseskozi govori o novih vizualnih podobah tiska, televizije ali filma, nove zvone podobe pa so pogosto porinjene v kot, e pogosteje pa kar pod preprogo. Tukaj ne nameravamo zagovarjati teze, da sodobna kultura ni bolj vizualna kot katera koli druga pred njo, vseeno pa hoemo usmeriti pozornost na sicer tako oitno dejstvo, da se danes proizvaja prav tako ve govora, zvokov, glasbe in hrupa kot kdajkoli prej. Termin novi mediji tukaj uporabljamo kot tehnien izraz, ki se je v pomanjkanju boljega, v veliki meri e uveljavil v strokovni literaturi, predvsem po zaslugi vplivnega dela Leva Manovicha Jezik novih medijev, ki ponuja prvo sistematino in eksaktno, do danes najbr e ne preseeno teorijo novih medijev.63 V tem delu artikulira Manovich zveze in razlike med starimi in novimi mediji, ugotavlja poreklo estetike novih medijev v slikarstvu, fotografiji, filmu in televiziji, ter posledino umea nove medije v zgodovino62O zvezi med novimi mediji in radijem bi se recimo lahko dalo rei marsikaj. Tukaj se bomo spomnili tega, da je bil radio prvotno zamiljen kot naprava za komunikacijo med dvema oziroma ve uporabniki (point-to-point komunikacija), recimo med ladjo in kopnim, in da je bil prvotno znan tudi kot wireless. Radio je bil sicer vedno bolj interaktiven, fleksibilen in intimen medij od televizije, vendar lahko v nekem smislu reemo tudi, da je radio bolj virtualen medij, saj radijski program vedno lahko le sliimo, vse 'vizualije' pa so prepuene domiljiji poslualca; le-ta je tako primoran, da si predstavlja osebe, predmete in situacije, ki jih slii, pogosto tudi take, ki v realnosti sploh ne obstajajo. V lui teh tirih znailnostih - ki naj bi bile hkrati tudi pomembne znailnosti interneta kot medija - si bomo tukaj upali celo trditi, da je radio tudi bolj sodoben medij od televizije. (O zgodovini radia in radiu na splono, glej: Andrew Crisell, Understanding radio, Routledge, London, New York 1994)63Lev Manovich, The Language of New Media, Mass.: The MIT Press, Cambridge 2001. Manovich se izogiba problematinemu alternativnemu izrazu 'digitalni', saj se ta uporablja kot denik za tri nesorodne koncepte - digitalizacijo analognih podatkov, skupno kodo reprezentacije in numerino reprezentacijo pri emer je po Manovichu samo slednji res bistven za naravo novih medijev. Prim. ibid., str. 52.32 vizualne kulture. Kljub temu pa na nekem mestu ugotovi, da prav didej najbolje demonstrira raunalniko logiko, saj podobno raunalniku dela selekcijo in kombinira z e obstojeimi elementi.64 eprav se didej v podobnem kontekstu tam omenja samo e enkrat, je kulturna paradigma remiksa dobila zelo pomembno vlogo v Manovichevi novi knjigi Softver prevzema poveljevanje, ki bo izla v tem letu pri MIT Press, je pa e nekaj asa dostopna na njegovi spletni strani. Celotno peto poglavje z naslovom Kaj pride po remiksu? je namre posveeno tej temi: sodobna kultura se tam opredeli kot Doba remiksa, elektronska glasba in softver pa kot podroji, ki sta danes dva glavna rezervoarja novih metafor za preostanek kulture.65 Vrnimo se k Jeziku novih medijev. Manovich tam ves as in na razline naine uporablja podobe iz avantgardnega filma Dzige Vertova Mo s kamero iz leta 1929, da bi vizualno ilustriral principe novih medijev: na zaetku vsakega poglavja se nahaja neka slika iz filma, sam predgovor - Vertovov DataSet - pa je narejen tako, da posamezne slike, skupaj z enim izmed dvajsetih citatov iz priujoe knjige, povzemajo doloen princip novih medijev. Predgovor naj bi na ta nain funkcioniral kot vizualni indeks nekaterih izmed poglavitnih idej knjige.66 Iz tukajnje perspektive lahko samo obalujemo, da ni vzel Manovich za svojo teorijo kako drugo oz. drugano avantgardno mojstrovino, recimo tisto, ki jo je posnel Vertov eno leto pozneje ter jo imenoval Entuziazem: Simfonija Donbasa saj obenem predstavlja prvi sovjetski celoveerni neigrani zvoni film in revolucionaren poseg Vertova na polje zvoka.67 V tem filmu je Vertov namre prvi uporabil prenosni zvoni snemalni sistem in ljudje so prvi v zgodovini lahko zasliali zvoke industrijskih strojev posnete na dokumentaren nain oz. na avtentinih industrijskih lokacijah Donbasa. Poleg tega pa se ni odloil za preprosto hkratnost zvoka in slike, temve se je odloil za njihovo kompleksno interakcijo, kar implicira tudi dokajnjo neodvisnost zvoka in slike. In tako je Vertov v takratnih kino64 65Ibid. 135. Lav Manovich, Software takes command, Draft version: November 20, 2008., str. 233. http://www.manovich.net. Dostopno 16.12.2008. Mimogrede, naziv Software takes command je parafraza naziva pomembne knjige iz 40-ih let 20. stoletja, Mechanizations takes command Siegfrieda Giediona. 66 The Language of New Media, xiv. 67 V telefonskem intervjuju z Levom Manovichem, ki sem ga opravil 2. septembra 2008, sem ga tudi vpraal po tej drugani, zvoni perspektivi, na kar je odgovoril, da je Simfonijo Donbasa gledal, ampak da ne ve veliko o njej; sicer pa je rekel, da se mu ne zdi, da ivimo v drubi podob, ampak da vsi mediji igrajo pomembno vlogo zvok je seveda zelo pomemben, prav tako tudi prostor itn. Celoten enourni intervju v zvoni obliki je dosegljiv na: http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16456. Dostopno 21. maja 2009.33 dvoranah bedel nad kontrolami zvoka in privijal glasnost do konca, kot da je didej na kaki sodobni rejv zabavi, vse dokler ga niso fizino odstranili; Charles Chaplin pa je po Londonski projekciji leta 1931 navdueno izjavil: Nisem vedel, da je mogoe te mehanine zvoke urediti v tako lep zvok. Zame je to ena najbolj razveseljivih simfonij, kar sem jih slial. G. Dziga Vertov je glasbenik.68 Tudi sam Vertov pie o priujoem filmu za nas precej zanimivo: Ko v Entuziazmu trg preplavijo industrijski zvoki vsesovjetskega parnika in ulice zapolnijo s strojno glasbo, ki spremlja orjako, praznino parado; ko se po drugi strani zvoki vojakih zgodb, parad, zastave, rdee zvezde, pozdravni kriki, bojna gesla, govori itn. stopijo z zvoki strojev, zvoki tekmovalnih tovarn [] v tem ne smemo videti pomanjkljivosti, temve resen, daljnoseni eksperiment. [moja poudarka]69 Dejstvo, da je Vertov ostal znan v glavnem po svojem kino-oesu, ne pa tudi po radio-oesu,70 torej po svojih podobah in ne po zvokih v gibanju, ali pa recimo kar po predlogu o zvonopredvajalni in zvonosnemalni radijsko-kinematografski postaji (oddaljeno snemanje in oddajanje zvoka-slike),71 ki je bila komunikacijsko v bistvu zamiljena blije dananjem internetu, kot pa radiu ali televiziji, nas ne presenea preve. Kot pravi Attali na zaetku svoje knjige o glasbi in hrupu: Zahodna vednost e petindvajset stoletij poskua videti svet. Ni dojela, da sveta ni mogoe videti, da se ga slii. Ne bere se ga, ampak se ga poslua.72 Govorimo torej o vednosti in zavesti, ki se pogosto ne zaveda tega, da med priiganjem osebnega raunalnika, preden zagleda namizje in se ji odprejo najrazlineja okna ez katera lahko gleda mnogotere svetove, zaslii zvok, t.i. Microsoft sound, ki ga je ustvaril eden izmed velikih zvonih umetnikov in eksperimentatorjev dvajsetega stoletja, Brian Eno. Saj se v glavnem ne zaveda, da se ez okno sveta ne da samo videti, ampak se ga lahko tudi poslua. Pred tem seveda moramo narediti en majhen korak: stopiti k oknu - in ga odpreti.68Navajamo po Miklav Komelj, Metoda Entuziazma, KINO! t. I / 2007, Drutvo za irjenje filmske kulture Kino!, str. 249. 69 Diga Vertov, Prvi zvoni film Ukrajinfilma: Simfonija Donbasa, v: ibid., str. 282 70 e v obstoju nemega filma se je Vertov izrekel za neloljivo povezanost med raziskovanjem vizualnega sveta in raziskovanjem zvonega sveta v koncepciji paralelnega razvoja kino-oesa in radio-oesa, formulirani v programskem tekstu Novi tok v kinematografiji, objavljenem v Pravdi 15. julija l. 1923. Miklav Komelj, op. cit., str. 251. 71 Diga Vertov, op.cit. 284. 72 Jacques Attali, Hrup, Maska, Ljubljana 2008, str. 11.34 Postopek remiksa, ki ga danes izvajajo dideji in producenti elektronske glasbe v svojih studiih, torej nikakor ni nov.73 Poleg Vertovovega zvonega filma z zaetka 20. stoletja, lahko tukaj kot zanimivost omenimo e avdio delo The Medium is the Massage iz leta 1967, ki predstavlja avdio razliico slavne McLuhanove knjige iz istega leta. Gre za zanimiv kola McLuhanovih navedb, tevilnih drugih govork in govorcev, ki mu skaejo v besedo, neuglaenih zvokov in nakljune glasbe iz estdesetih let prejnjega stoletja, pri emer so uporabljane razline avdio tehnike, ki ilustrirajo zvezo med govorjeno, pisano besedo in elektronskim avdio medijem. Vse skupaj naj bi bil poskus prevajanja pretrganih podob, ki jih vidimo na TV, v avdio format, ki ga je McLuhanov biograf Philip Marchand opredelil kot takratni ekvivalent McLuhanovega videa.74 Vendar med nekdanjim in sedanjim tovrstnim postopkom produkcije zvoka obstaja nekaj bistvenih razlik. Prvi, LP The Medium is the Massage je studijsko produciral znani producent Columbia Recordsa, John Simon, po konceptu in ob koordinaciji Jeromeja Agela in na besedne podlage Marshalla McLuhana, Quentina Fiorea in Jeromeja Agela. Gre torej za kompleksno in koordinirano, vemeseno oz. veletno delo strokovnjakov z razlinih podroij, ki ga je financirala ena najstarejih in najvejih svetovnih zalob. Danes lahko nekaj podobnega, brez kakrnih koli strokov in ne da bi zapustil svojo sobo, naredi en lovek v enem samem dnevu. Pri tem je pomembno, da ta lovek ni nujno niti avantgardist niti strokovnjak, ne za medije ne za zvok. Ponavadi gre za priuenega amaterja, e ne celo zaetnika, ki pogosto ustvarja prav iz svojih napak. Kako je to mono? Zaradi tega ker so principi, na katerih sloni McLuhanova avantgardnost iz 60-ih ali Vertovova iz 20-ih let prejnjega stoletja, danes vgrajeni v samo programsko opremo: Eden izmed splonih uinkov digitalne revolucije je, da so avantgardne estetske strategije vgrajene v komande in vmesnike metafore raunalnikega softvera. Skratka,73Tukaj se ne bomo spuali v zgodovino elektronske glasbe. Za zelo kratek zgodovinski pregled, vendar s posebnim poudarkom na avantgardah iz dvajsetih ter estdesetih in semdesetih let 20. stoletja, glej poglavje Plesna glasba iz sintetizatorja v: Janez Strehovec, Tehnokultura, kultura tehna, OU, tudentska zaloba, Ljubljana 1998, str. 73-75. Za e eno zelo kratko, na drugaen nain zanimivo zgodovino, glej: Machine Soul: A History of Techno, v: Jon Savage, Time Travel: From Sex Pistols to Nirvana: Pop, Media and Sexuality 1977-96, Chatto & Windus, London 1996, str. 310-323. Za obilico virov o kulturi remiksa, pa glej odlino spletno stran http://remixtheory.net Eduarda Navasa ali obseni zbornik Paula. D. Millerja aka DJ Spooky that Subliminal Kid: Sound Unbound, Sampling Digital Music and Culture. 74 Navajamo po: http://en.wikipedia.org/wiki/Marshal_mcluhan. Dostopno 17. junija 2008. Avdio The Medium is the Massage je dostopen na: http://www.ubu.com/sound/mcluhan.html.35 avantgarda se je materializirala v raunalniku.75 Tisto, o emer je leta 2001 pisal Attali kot o blinji prihodnosti, je torej e za nami: Kmalu bodo spet novi raunalniki programi vsakomur omogoili podobno meati zvoke, besedila in podobe, vsakomur dovoljevali stapljanje kompozicij drugih v meanico del, kar se bo dogajalo z vsesplono razirjenim ukazoma izrei/prilepi, pri katerem nihe ve ne bo prepoznal izvirnikov, e so ti sploh kdaj obstajali.76 Druga bistvena razlika je razlika med montao in skladanjem [compositing], tako kot se ti dve operaciji artikulirata kot nasprotujoi pri Manovichu.77 Medtem ko operacija montae ustvarja z izkorianjem disonance med raznorodnimi elementi, jih skladanje nasprotno hoe spojiti v brezivno celoto, brio meje med njimi in skrivajo njihova razlina porekla. Najbolji primer taknega principa organizacije raznorodnih elementov najdemo prav pri sodobni elektronski glasbi, kjer je didej tisti, ki sestavlja najrazlineje glasbene komade in semple v im bolj enoten, nepretrgan zvok, VJ pa v enem kadru zdruuje razline in raznorodne podobe, se med njimi giblje in prehaja z ene na drugo, ne da bi nam pri tem povedal kje se konuje ena in zaenja naslednja. Rezultat taknega postopka je enojna brezivna podoba, zvok, prostor, ali scena.78 Tretji, zvoni vzorci oz. sempli, ki so danes osnovni material za ustvarjanje elektronske glasbe, so praviloma urejeni po principu zanke [loop], se pravi, da je za njih znailno ponavljanje. Kar pa je povezano s etrto in hkrati najpomembnejo razliko: dananji elektronski glasbeniki ne ustvarjajo nikakrnih artefaktov v smislu dokonanega dela; nasprotno, skladbe so praviloma narejene tako, da lahko sluijo kot material, ki se ga lahko miksa naprej. Kreativnost v plesni glasbi vkljuuje zakon ravnoteja med tem, da naredi komade 'muzikalne in miksabilne'79.75Lev Manovich, The Language of New Media., str. 306-307. Ve o tem glej: Lev Manovich, Avantgarda kot programska oprema, v: Zadnja futuristina predstava. (ur. M.Grini.), Maska, Ljubljana 2001, str. 169-176. O problematinosti taknega Manovichevega stalia pa glej poglavje Avantgarda kot softver in avantgarda kot avantgarda v: Janez Strehovec, Umetnost interneta , tudentska zaloba, Ljubljana 2003, str. 109-117. 76 Hrup, str. 135. 77 Digitalno skladanje, v katerem se razlini prostori kombinirajo v enoten brezivni virtualni prostor, je dober primer alternativne estetike kontinuitete; e ve, skladanje na splono lahko razumemo kot nasprotje estetiki montae., The Language of New Media , str. 144. Manovich tukaj sicer govori o vizualnem virtualnem prostoru, vendar enako velja tudi za zvok (glej: ibid., str. 136.). 78 Ibid. 79 Simon Reynolds, Generation Ecstasy, Routledge, New York 1998, str. 49.36 Vse natete razlike temeljijo na logiki novih medijev, ki je osnovana na raunalniki logiki oz. logiki softvera.80 Pri emer je pomembno, da obstajajo tevilne razlike med teoretino idealnim in aktualno realnim uporabnikom posameznega softvera, najveja pa naj bi bila ta, da prvi v praksi v bistvu sploh ne obstaja. Poleg tega pa je po Manovichu eden izmed temeljnih mehanizmov sodobne kulture prav sistematina 'napana uporaba' kulturnega softvera, kot je recimo skreanje plo v didej kulturi ali pa remiksanje starih posnetkov.81 Drugae povedano, kulturne kategorije in koncepti se, na ravni pomena in/ali jezika, nadomeajo z novimi, ki izhajajo iz raunalnike ontologije, epistemologije in pragmatike,82 kar jih pretvarja v modularne objekte in omogoa njihovo meanje v smislu Manovichevih konceptov modularnosti in remiksabilnosti.83 Tako je remiksanje v glasbi zares doivelo ekspanzijo ele po uvajanju tehnine opreme, ki je omogoila njeno modularnost, oziroma ko smo dobili monost, da razline elemente neke skladbe (bas, boben, kitara itn.) razdelimo na posamezne trakove, ki se lahko potem v neskonnost miksajo naprej. Napravi brez katerih sodobna plesna elektronska glasba ne bi bila mona, sta sintetizator in sempler; bistvenega pomena za njen nagli razvoj koncem osemdesetih let prejnjega stoletja, pa je naprava podjetja Roland z imenom TB 303.84 Acid House kot glasbeni stil je, vzemimo ga kot primer, postal nepreklicno mogo ele z Rolandom TB303 kot monofonim in analognim basovskim sintetizatorjem v kombinaciji s sekvencerjem. Brez prav taknega stroja ni doloene glasbe, z njo povezanega slianja in preko njega konstituiranega poslualca [moj poudarek].85 Roland 303, ki je prvotno bil namenjen predvsem modulaciji zvoka bas kitare, so lansirali na trg e leta 1983, vendar je80 81Prim. The Language of New Media., str. 48. Lev Manovich, Post-media Aesthetic (2005), str. 9. www.manovich.net. Dostopno 21.05.2008. 82 The Language of New Media, str. 47. 83 Glej: Lev Manovich, Remixing and Remixability (2005) in What comes after remix? (2007). www.manovich.net. Teksta dostopna 21.05.2008. 84 O pomenu, ki ga ima naprava TB 303 v zgodovini tehno glasbe in kulture, glej: Melita Zajc, Tehnologije in drube, str. 190-195. Glej tudi: Simon Reynolds, op.cit., str. 31-34. 85 Janez Strehovec, Tehnokultura, kultura tehna, str. 76. Na tem mestu bo mogoe zanimivo napotiti na Deleuzovo razlikovanje med analognim diagramom in digitalnim kodom, ki ga skua razloiti prav s pomojo zvonih sintetizatorjev: Analogni sintetizatorji so 'modularni': heterogene elemente postavljajo v neposredno zvezo, med te elemente vnaajo dobesedno neomejeno monost zveze v polju prisotnosti in na konnem planu, kjer so vsi elementi sedanji in obutni. Medtem ko so digitalni sintetizatorji 'integrirani': njihovo operiranje vkljuuje kodifikacijo, homogenizacijo in binarizacijo podatkov, ki se vrijo na razloenem, praviloma neskonnem planu, v katerem bo obutnost ele posledica pretvorbe-prevajanja. (Logika obutja, str. 109.)37 po samo 18 mesecih moralo japonsko podjetje ustaviti proizvodnjo, ker po izdelku ni bilo povpraevanja. Na novo so ga odkrili v Detroitu leta 1987, ko je eden izmed izumiteljev sodobne plesne tehno glasbe, Marshall Jefferson, povsem nakljuno kupil priujoo napravo, katero so potem on in njegovi prijatelji zaeli uporabljati za rei, za katere naprava ni bila prvotno namenjena, odkrivajo funkcije in aplikacije, ki si jih proizvajalec nikoli ni predstavljal. V zvezi s tem navajamo zanimivo opazko glasbenega kritika in teoretika rejv kulture Simona Reynoldsa: Natanno zaradi tega, ker je programiranje te naprave bilo tako komplicirano, je bil 303 nagnjen h generiranju navdihujoih napak in srenih nakljuij, na enak nain kot generira teorija kaosa kompleksne fenomene iz enostavnih repetitivnih procesov.86 Kljunega pomena pa je bilo to, da je Roland 303, poleg lastnosti, ki jih je ob ponudbi izdelka opisoval sam proizvajalec, vkljueval tudi oscilator, ki je omogoal modulacijo bas linije v realnem asu. Posledice tovrstnega novega ustvarjanja glasbe so bile seveda za poslualca ogromne. Kot pravi nek rejver: Elektronska glasba je novi nain predstavljanja zvoka [] To je kot da sliim vzorce svojega lastnega valovanja moganov.87 Ali kot pravi Reynolds: Bas linija naprave TB 303 je paradoks. Je kavelj amnezije: popolnoma oarljiva dokler jo poslua, vendar teka za pomnjenje ali posnemanje [reproducion] po dogodku.88 Za razliko od vseh prejnjih glasbenih zvrsti, veina sodobne plesne elektronike namre ne vsebuje nobene melodije. Najbolj preprosti akordi, melodije in harmonije se nahajajo globoko v ozadju in so sline samo za dobro navajeno, e zdavnaj tehnificirano, deteritorializirano uho. V ospredju pa je sam ritem, suvajoi bas boben, zaradi katerega ne vibrirajo samo bobnii, ampak tudi drugi organi. Poslualec takne glasbe ni ne kontemplirajo ne meditirajo. Je aktiven. Glasbe ne poslua samo s svojimi uesi, ampak, zaradi njene jakosti, tudi taktilno, s celotno inervacijo,89 ob emer je telo praktino prisiljeno, da se giblje v njenem ritmu. Kot bomo videli v naslednjih poglavjih, sta ta taktilni zvok in gibanje bistvenega pomena.86 87Generation Ecstasy, str. 32. Navajamo po: Robin Sylvan, Trance Formation. The Spiritual and Religious Dimensions of Global Rave Culture, Routledge, New York/London 2005, str. 66. 88 Generation Ecstasy, str. 32. 89 Termin Walterja Benjamina, ki ga navaja Strehovec; prim. op.cit., str. 44.38 e je Benjamin v svojem pogosto citiranem tekstu Umetnina v dobi, ko jo je mogoe tehnino reproducirati90postavil tezo, da film kot sodobna umetnika formaustreza daljnosenim spremembam zaznavnega aparata posameznika iz dvajsetega stoletja, si bomo tukaj upali trditi, da je prav rejv zabava tista, ki najbolj ustreza spremembam zaznavnega aparata posameznika ob koncu dvajsetega in v zaetku enaindvajsetega stoletja. e je namre film korespondiral z velemestnimi oki industrijske moderne in omogoal prilagajanje nevarnostim velemestne atmosfere,91 korespondira rejverska zabava s postindustrijski oki sodobne globalizirane, tehnificirane, informacijske drube. Ni ve veliko asa za gledanje, posluanje in premislek; pomembno je le procesirati im ve informacij v im krajem asu: Rejv je resnino oblika generalke ali aklimatizacijska stopnja za virtualno realnost; rejv prilagaja nae ivne sisteme, privzgaja na zaznavni in utni aparat na hitrost, preoblikuje nas v smeri posthumne subjektivnosti, ki jo zahteva in povzroa digitalna tehnologija.92 Prvo aklimatizacijsko stopnjo rejv dispozitiva, ki jo bomo skuali raziskati v naslednjem poglavju, morda najbolje ilustrira naslednji navedek, v katerem bomo besedo materija zamenjali s besedo tehnologija: Na koncu je lovek, subjekt, pregnan iz sredia, v katerega se naseli neloveko, [tehnologija]. Funkcija loveka se tako zvede na minimum mora le dati svoje telo, biti instrument, da bi zabeleil prezenco kot tako, prezenco [tehnologije], ki je do njega indiferentna: '[Tehnologija] ne postavlja vpraanj, od nas ne priakuje odgovorov. Ignorira nas'.932. 2 Rejv dispozitiv 1: Zares nielna stopnja subjektaV sodobnih filozofskih teorijah, vkljuno s (teoretsko) psihoanalizo, praktino ni dvoma, da je vznik kartezijanskega subjekta v direktni zvezi z rojstvom moderne znanosti. Ta dva90 91Walter Benjamin, Izbrani spisi, Ljubljana, Studia Humanitatis, 1998. Oba citata iz: Janez Strehovec, Tehnokultura, kultura tehna, str. 48. 92 Simon Reynolds, Rave Culture: Living Dream or Living Death?, v The Clubcultures Reader, Blackwell Publishers, Oxford, 1997, str. 108. Navajamo po Janez Strehovec, ibid., str. 49. 93 Gre za Klepevo interpretacijo Lyotardovega razumevanja sodobnega subjekta. Prim. Vznik Subjekta, Zaloba ZRC in Filozofski intitut ZRC SAZU, Ljubljana, 2004., str. 118.39 naj bi bila, e nekoliko poenostavimo - tako kot na subjekt in tehnologija - spet v nekaknem odnosu kokoi in jajca. Od tod je presenetljivo, da se danes, ko se znanost na tevilnih podrojih spreminja v tehnoznanost, v teh istih teorijah pogosto porivajo pod preprogo direktna vpraanja medsebojnih implikacij med tehnologijo in subjektom.94 Tukaj bomo to vpraanje skuali postaviti im bolj neposredno, in sicer tako, da bomo obravnavali subjekte, ki so tehnologiji najbolj izpostavljeni - pripadnike tehnokulture. Prav tako jih bomo obravnavali v najradikalneji moni situaciji - na rejv zabavi oz. partiju. Osredotoili se bomo torej predvsem na kontekst [ ], ki je obenem sredina toka rejv in tehno kulture. Namre rejv zabave. Torej ne rejv kot stil, temve kot situacija. Dispozitiv.95 Zanimo z osebno anekdoto. Ko sem nekdaj obiskal nekega starega znanca, ki je dolgoletni redni obiskovalec rejvov, sem pred vhodnimi dvorinimi vrati vestanovanjske hie preseneen ugotovil, da sploh ne vem, kako se pie. Poklical sem ga, vendar je bil njegov telefon izklopljen. Pogledal sem imena in priimke na domofonu, ampak njegovega imena tam ni bilo; mi je pa v oi padel pravokotnik, ki se je precej razlikoval od drugih pravokotnikov. Vsi drugi so namre vsebovali imena in priimke, ki so seveda oznaevali osebe, ivee v hii, le ta pravokotnik pa ni vseboval niesar, razen enega znaka, tevilke 0. Ni; brez razmiljanja, tako reko avtomatino sem s prstom nemudoma pritisnil na tisti 0 in ez nekaj trenutkov se je, kot sem tudi priakoval, na dvoriu pojavil moj znanec. Kako sem vedel, da je prav on ta nila? V tem poglavju bomo skuali pokazati, da moje sklepanje, da se za znakom 0 oitno skriva moj znanec, ni odvisna ne od moje inteligence ne od njegovega znaaja niti od tega, da se e dolgo poznavava, ampak da je prepoznavnost specifinih indicev v direktni zvezi z mojim predhodnim vedenjem, da gre za avtentinega pripadnika tehnokulture. Trdimo torej, da, e bi v hipotetini situaciji - v kateri bi bil na znanec neznanec, za katerega bi prav tako vedeli, da redno obiskuje partije in spremlja tehnoglasbo - storili enako, verjetno bi torej dobili enak rezultat. Kaj potemtakem pomeni tista nila, kakna oseba brez imena in priimka se za njo skriva, kaken je ta subjekt, e sploh je, kako je konstruiran, in nenazadnje, kakno zvezo ima vse to s tehnologijo?94 95Odlien pregled nekaterih novejih teorij subjekta lahko najdemo v: Peter Klepec, Vznik subjekta. Melita Zajc, Tehnologije in drube, str. 160.40 eprav smo se v prejnjem poglavju trudili pokazati, kako se korenine sodobne tehno glasbe nahajajo v avantgardnih praksah iz 20-ih, 60-ih in 70-ih let dvajsetega stoletja, nas tukaj ne bodo zanimali sodobni zavestni avantgardni in umetniki pristopi, ampak predvsem hardkor rejv glasbeni anri oz. bolj funkcionalne, ne-umetnike, k drogi usmerjene oblike klubske glasbe. Razlog je seveda v tem, da se po naem mnenju prav na rejvih danes lahko dosee najveja stopnja sinergije med lovekom in tehnologijo. Glede tega je pomembno poudariti, da rejv paradigme nikoli ne bomo zares razumeli, e bomo na njo gledali kot na le e eno novo obliko zabave ob glasbi - enako kot ne bomo razumeli novih medijev, e o njih razmiljamo skozi paradigmo klasinih mnoinih medijev. Prej kot za e eno glasbeno zabavo, gre pri rejv dispozitivu za svojevrstno senzorino prostorsko-asovno intalacijo glasbe, svetlobe in drog, ki pa je neloljivo povezana z sodobnimi tehnologijami. Kot opozarja Simon Reynolds, kot intrumentalna glasba, je tehno blije upodabljajoim umetnostim ali arhitekturi, kot literaturi [ali predhodnim popularnim zvrstem glasbe moja opomba], tako on proizvaja imaginarno okolje in kinestetini teren.96 Ta kinestetino-sinestetina arhitektura pa je seveda neloljiva od drog, ki obraajo odnose slabega razpoloenja, bedastoe in miljenja in enoglasno in akategorialno maso pokaejo kot pisano, mobilno, asimetrino, razsredieno, spiraloidno, odmevajoo, ob tem pa jo spravijo do mravljinenja v vsakem trenutku dogodkov-fantazem.97 Nae izhodie je v tem smislu enako Reynoldsovem, ki predlaga, da glasba, ki je oblikovana skozi izkunjo drog in zanjo (tudi 'slabo' izkunjo drog) lahko uinkuje daljnoseno prav zaradi tega, ker ni narejena z ambicijo po trajnem 'umetnikem' statusu ali avantgardnem peatu. Funkcionalizem hardkor rejv plesia in zadeti hedonizem jo naredijo veliko bolj divjo in zvito, kot so to lahko izdelki najbolj zavestnih eksperimentatorjev.98 Skratka, naa poanta je v tem, da sta tako ta funkcionalizem sodobne plesne elektronske glasbe, kot tudi pripadajoe ji droge, neloljivo povezani z sodobnimi tehnologijami. Po drugi strani pa izkljuno sklicevanje na droge pri analizi rejv efekta seveda ne pojasnjuje niesar, saj droge kot so MDMA oz. ekstazi, spid, LSD ipd., povsem96 97Generation ecstasy, str. 51. Prim. Michel Foucault, Theatrum philosophicum, v: Michel Foucault, Vednost-oblast-subjekt, str. 82. Foucault tukaj sicer govori o LSD-ju, vendar to velja tudi za veino drugih drog, ko se uporabljajo na rejvih. 98 Generation ecstasy, str. 8.41 razlino delujejo v okviru rejv dispozitiva in izven njega. Kot opozarja Zajc: Razdalja, ki jo premostijo droge, v tem primeru ni enostavno razdalja, ki ljudi louje enega od drugega. Bolje, to razdaljo premoajo tako, da premostijo zev, ki posameznice in posameznike loi od tehnologije: rejverji niso v neposrednem stiku drug z drugim, temve s tehnologijo.99 Pozablja pa se tudi, da, tako kot ne bi bilo tehnoglasbe ali posebnih uinkov, niti teh drog ne bi bilo brez sodobnih tehnologij. Te in takne nove (tehno)droge v okviru rejv paradigme namre ne delujejo na subjekt v smislu imaginarnega notranjega potovanja skozi zavest ali nezavedno, ampak funkcionirajo kot vmesnik med notranjostjo in zunanjostjo - prek drog se poveeta tehno in bio: Droga in medij sta enakopravna partnerja [] Droge lahko uporabljamo kot metamedij, da lahko obvladamo tehnine medije [] Droge omogoijo komunikacijo z (izven)zemeljskimi inteligencami. Hkrati pa iz lastnih ivnih poti napravijo tehnine medije, ki delujejo z isto hitrostjo kot izventelesni aparati.100 Reeno z besednjakom teoretske psihoanalize: Droge obljubljajo povsem avtistino jouissance [uitek], do katere lahko pridemo brez ovinka skozi Drugi (simbolni red) jouissance ne porajajo fantazmatske predstave, temve neposreden napad na nevronske centre za ugodje. [] To brutalno Realno jouissance je narobna stran neskonne elastinosti domiljije, ki je ne omejujejo ve pravila realnosti. Pomenljivo je, da izkunja drog zajema oba ekstrema: na eni strani Realno noumenalne (neshematizirane) jouissance, ki zaobide predstave; na drugi strani divje razraanje fantaziranja [].101 Drugae povedano, droge so (tako kot sodobne tehnologije) onstran lanega in resninega, virtualnega in aktualnega, subjektivnega in objektivnega itn., kar je tudi Foucaultova poanta: Droga e je mogoe razumno uporabiti to besedo v ednini na noben nain ne zadeva resninega in neresninega, le vedeevalcem odpira svet ki je 'resnineji od stvarnosti'.102 In kaken svet se odpira tehno vedeevalcem v okviru rejv dispozitiva? eprav se bomo tukaj skuali izogniti nekaterim tradicionalni filozofskim pojmom, kot so substanca, bit itn., brez nekaterih, kot sta recimo prostor in as, ko govorimo o subjektu, seveda ne bo lo. Na temo doivljanja prostora in asa na partiju nek rejver zapie za nas99Malita Zajc, Tehnologije in drube, str. 162 Bilwet, Medijski arhiv, tudentska zaloba, Ljubljana 1999, str. 158. 101 Slavoj iek, Kako biti nihe, str. 64-65. Ve o tem antagonizmu, ki je znailen tudi za celotno sodobno drubo, bo ve govora v tretjem, zadnjem tematskem sklopu tega besedila. 102 Michel Foucault, Theatrum philosophicum, v: Michel Foucault, Vednost-oblast-subjekt, str. 82.10042 precej zanimivo opazko: Nek petek zveer sem el v noni klub v Londonu in naslednji dan, v soboto, sem el na parti v Bristol, a neverjetno je bilo to, da je lo za isti kraj. Uganil sem tudi, da ne gre samo za isti kraj, ampak da gre tudi za isti as [ ] V normalnih okoliinah seveda ni mono, da sta dve razlini plesii na istem mestu v istem asu, ampak tu je lo predvsem za to, da je bilo mesto, na katerem me je trans prevzel, isto. V obeh primerih sem bil transportiran skozi trans-ples [trance-dance].103 Kako je to mono? e se na hitro spustimo v formalno-logino analizo zgornje izjave, bomo ugotovili, da transportaciji v asu in prostoru, ki se dogajata skozi transples, nista ekvivalentni. Biti-v-istem-asu-kot-veraj namre ne pomeni vrniti se dan nazaj (ker bi bili v tem primeru v preteklosti, ki ne more biti ista kot sedanjost), ampak biti-v-(z-umetnimi-svetovi-poveani)-sedanjosti: Kvalitetno-nasien, ponavljajo se, vendar vedno nagnjen k naslednjemu zdaj, je tehno stroj neposrednosti, ki raztegne as v kontinuirano sedanjost. Tukaj stopa na sceno vmesnik tehnologij drog. Ne samo zaradi tega ker tehno dobro deluje s substancami kot so MDMA, marihuana, spid itn., ki vse poveujejo intenziteto senzorinosti sedanjega trenutka. Ampak tudi zaradi tega ker glasba sama drogira poslualca, zvije zavest in jo iztiri, postavljajo jo v nikjer/nikdar, kjer obstaja edino obutek 'kjer zdaj traja dlje'.104 Biti-na-istem-mestu-v-Londonu-inBristolu pa ne pomeni biti ne v Londonu ne v Bristolu, ampak biti-v-nekem-drugem(virtualnem)-prostoru. Pa vendar je za obe transportaciji skupna temeljna ontoloka situacija dananjega posameznika, ki ivi v kar se da kompleksni, integralni realnosti [termin Jeana Baudrillarda], za katero je bistveno, da zdruuje realno in fenomenalno, aktualno in virtualno. Za tovrstno realnost se uveljavlja e izraz poveana realnost, kajti gre za kombinacijo razlinih danih in sintetinih, predvsem virtualnih svetov.105103Andy, Rave: The spiritual dimension, Liphook, 1994, str. 25. Navajamo po: Tim Jordan, Activism!: direct action, hactivism and the future of the society, Reaktion books, London, 2002, str. 86. 104 Simon Reynolds, op. cit., str. 55. Prim. tudi: Veni sedanjik? Pod pogojem, da sedanjik mislimo brez polnosti in venost brez enotnosti: (mnogatera) venost (premeenega) sedanjika. (Michel Foucault, op. cit., str. 69) Foucault tam sicer govori o Nietzschejevem/Deleuzovem konceptu venega vraanja, vendar je doloene aspekte te skrivnostne ideje - e si dovolimo tukaj uporabiti Deleuzovo in Guattarijevo metodo shizoanalize - zelo hvaleno aplicirati na situacijo rejv dispozitiva; to pa zaradi tega ker je repetitivnost tehno glasbe v nekem smislu strukturirana na enak nain kot veno vraanje. Prim. Pri venemu vraanju se ne vraa isto ali eno, ampak je samo vraanje eno, ki se izreka o razlinem in tistem kar se razlikuje. (Gilles Deleuze, Nie i filozofija, str. 58.); Isto se ne vraa, zgolj vraanje je Isto tistega kar postaja. (Gilles Deleuze, Nietzsche, Problemi, XXXVII, 1-2, Ljubljana 1999, str. 65-78.); veno vraanje (se) ne izreka o Istem [ ] Nasprotno, ono samo je edino Isto, ki pa se izreka o tem, kar je v sebi razlino. (Gilles Deleuze, Logika smisla, Krtina, Ljubljana, 1998, str. 281.) 105 Janez Strehovec, Tehnokultura, str 42-43.43 Ko vstopi posameznik na plesie, torej stopi v poseben as in prostor. Naenkrat ni ni ve tako, kot je bilo prej. as se ve ne meri z mehaninim ritmom urinega kazalca (60 utripov na minuto) ali z biolokim ritmom utripa lovekega srca (80-90 utripov na minuto), ampak s sintetinim ritmom pametnega stroja (130-250 utripov na minuto). Stroj prinese v glasbo globino in irino, torej prostor in zato tudi, recimo kar stereo irjenje zvoka, ki potuje od spodaj navzgor, z leve proti desni in obratno, kar pomeni tudi njegovo destabilizacijo in deteritorializacijo.106 S prostorsko, jakostno in drugano deteritorializacijo zvoka se posledino dogaja tudi deteritorializacija samega lovekovega slunega organa: V nekem smislu, ekstazi pretvarja celotno telo v uho, ultrasenzitivno membrano ki reagira na doloene frekvence.107 Hkrati pa poteka cela serija drugih deteritorializacij. Posebni uinki, kot so dim, tema in svetloba, zaslepijo in zameglijo vid ter porinejo telo subjekta, o katerem tukaj govorimo, v nenehno gibanje in nenehno dotikanje. To gibanje in dotikanje sta bistvenega pomena: Spoznavajoe telo ni le gledajoe in posluajoe telo, ampak telo v gibanju, ki potrebuje prav posebno orientacijo in odnose s predmeti, za katere je bistveno, da temeljijo na otipu. Taktilnost je poglavitni modus spoznavajoega telesa [ ].108 Noge se nenehno in znova dotikajo plesia, roke prijemajo kozarce, roke in telesa, telo se dotika drugih teles in druga telesa se ga dotikajo. Je telo med drugimi telesi: Nobena razlinost ne teje, celo spolna ne. Kdorkoli je e tisti, ki pritiska nanj, je tak kot on sam. Obuti ga, kakor obuti sebe. Nenadoma se zane vse dogajati kot v enem telesu [moj poudarek].109 Tako kot zvoki ne artikulirajo melodije, svetloba ne artikulira podob: Reprezentacije, s katerimi imamo opraviti v primeru rejva, so torej predvsem reprezentacije specifine izkunje izkunje kot 'totalne', na eni strani vseobsegajoe (udeleenka ali udeleenec je zajet po vseh zaznavnih oseh), na drugi pa neposredovane (svetloba ne artikulira podob, zvoki pa ne melodije). Reprezentacije v kontekstu rejva so reprezentacije odsotnosti reprezentacij. To seveda ni isto kot odsotnost reprezentacij.110 Pri tem je, kot je e reeno, bistvenega pomena to, da gre pri rejv dispozitivu za glasbo, ki jo zaradi njenih nenaravnih106 107Ibid., str. 77. Simon Reynolds, op. cit., str. 85. 108 Janez Strehovec, Eksistencialna fenomenologija telesa, v: Maurice Merleau-Ponty, Fenomenologija zaznave, tudentska zaloba, Ljubljana, 2006, str. 467. 109 Elias Canetti, Mnoica in mo, tudentska zaloba, Ljubljana, 2004, str. 12. 110 Melita Zajc, op.cit., str. 164.44 frekvenc in jakosti ne zaznavamo samo z uesi, ampak tudi taktilno, s drugimi organi, koo in celotnim telesom; dim pa ne vpliva samo na vid, ampak tudi na vonj; prav tako kot znoj, ki povsem nepriakovano prevzame funkcijo govora: Ravno znoj, ki je v drubi tako nezaelen, je na tehno prireditvah prisoten v preseenih vrednostih [ ] Znoja ne zaznavamo samo z omi ali z nosom, ampak tudi z drugimi utili, saj izpareva in ga na ta nain 'konzumirajo' vsi, ki v prostoru dihajo. Znoj, ki je sicer v drubi opredeljen kot umazano in odvratno, naenkrat postane nemote in znak komuniciranja.111 Skratka, vsa subjektova utila, vkljuno z njegovo muskularno in visceralno emocijo (termina Maurica Merleau-Pontyja),112 so torej bombardirana z vseh strani in pognana v verino deteritorializacijo, katere konna posledica je, da se razsuti jaz odpre celim serijam vlog, saj postavlja na oder neko intenzivnost, ki e vsebuje razliko na sebi, neenako na sebi, in ki vstopa v vse druge intenzivnosti, prek mnogoterih teles oziroma vanje. [ ] Ne gre za vtise, ki smo jim podvreni, ampak za navdihnjenja, valovanja, ki smo mi sami in s katerimi se enaimo.113 Klasina reakcija strokovnjakov pediatrov, zdravnikov, sociologov na opisano situacijo je, da 'postavlja telo v stanje stresa', kar preprosto 'ni naravno'. Vendar je, kot je e reeno, sam pojem 'narave' kulturna konstrukcija, zato bi prav tako lahko rekli, da se v dispozitivu rejva skozi rabe razlinih tehnologij oblikuje neka druga 'narava'. Dejansko je v tej situaciji vse, tako substance, ki jih konzumiramo oralno, kot tisto, kar sprejmemo z drugimi uti (dotikom, vonjem, vidom, sluhom), uinek oz. proizvod tehnologije. Specifini zvoki in svetlobe, razline frekvence, ritem, vibracije, ni od tega ne bi obstajalo, ko bi ne bilo tehnologije, ko ne bi bilo naprav, ki to proizvajajo.114111Maja Suni, as, prostor in telo v tehnokulturi, http://www.ravespace.net/tehnokultura20.html. Dostopno 25. maj 2007. 112 Aplikacije fenomenoloko-psiholokega pristopa telesu Maurica Merleau-Pontyja na rejv dispozitiv oz. nove medije in tehnologije so vsekakor lahko produktivne in zanimive, kot to recimo dokazujejo knjige Janeza Strehovca. Vendar se bomo tukaj v glavnem opirali na neko drugo filozofijo telesa, ki izvira iz Nietzschejeve filozofije in jo vsak na svoj nain razvijata Deleuze in Foucault. Meanje obeh pristopov pa se nam ne zdi preve smiselno; kot pravi Foucault: Logiko smisla je mogoe brati kot knjigo, ki je kar najbolj oddaljena od Fenomenologije zaznave. V tej je bilo telo-organizem povezano s svetom preko mree izvirnih pomenov, ki jih je razkrila zaznava stvari samih. Pri Deleuzu pa fantazma oblikuje netelesno in nepredirno povrino telesa; in iz vsega tega dela, ki je hkrati topoloko in kruto, se vzpostavlja nekaj, kar se ima za osredieni organizem in kar razporeja okoli sebe naraajoo oddaljenost stvari. (Michel Foucault, op. cit., str. 65.) 113 Gilles Deleuze, Logika smisla, str. 279-280. 114 Melita Zajc, op.cit.45 Redni obiskovalci rejv zabav se v glavnem strinjajo, da so na rejvih v nekem drugem asu in nekem drugem prostoru, razlinem od naravnega, vendar presenetljivo le redki med njimi opiejo te spremembe v zaznavi z besednjakom, ki bi se na kakrenkoli nain nanaal na sodobne tehnologije. Nasprotno, priujoe nenaravno stanje se paradoksalno pogosto tolmai kot nekakna kvazi-rousseaujevska vrnitev k pravi naravi in se enai z mistinim doivetjem, katerega opisi se praviloma ne razlikujejo od standardnih opisov starodavnega religioznega padca v trans. V tem smislu je simptomatina recimo knjiga Robina Sylvana, Trance Formation. The Spiritual and Religious Dimensions of Global Rave Culture, ki je za nas zanimiva (poleg tega, da so tamkajnje teoretske postavke diametralno nasprotne staliem, ki jih tukaj zagovarjamo) ker vsebuje res bogat rezervoar izjav samih hardkor rejverjev. Poglejmo si nekatere izmed njih, ki se dotikajo prav fenomena nielne stopnje subjekta, kateremu se tukaj skuamo pribliati :Ko res pade noter v glasbo, da plee celo no, na nek nain izgubi obutek zase (sense of self). Izgubi obutek kje se nahaja in to potem postane mnogo ve. Nisem ve bil ta oseba z socialnimi zvezami, ta oseba s prtljago in taknimi stvarmi Predvidevam, da, e sem kaj izgubil, je to bilo ve kot obutek ega. V tem trenutku, res je teko to opisati, sem bil definitivno osvobojen od tega kar ljudje imenujejo ego ta identifikacija s tem kaj delam, kako izgledam, kaj me izboljuje, kdo bom zjutraj, vsaka takna misel bil sem popolnoma osvobojen. Osnovno je, da obstaja ta obutek, hotel sem rei loitve od samega sebe, ampak izguba ega je tisto na kar sem se nanaal prej. Obutek, da ne obstaja loenost med tabo in vsem ostalim. Kot da ti nisi ti, kot da nisi ti ta posameznik, ki je imel to stvar, ki je v zvezi s to stvarjo, ki se je zgodila pred tremi leti, saj ve, vse tiste stvari ki prihajajo z individuacijo tvoj ego, tvoji strahovi, tvoja upanja, tvoje sanje, vse te stvari ki se identificirajo kot jaz. 115Kot vidimo, intervjuvanci se strinjajo, da gre pri rejvu za izkunjo, ki je tako intenzivna, da na nek nain loi udeleenca od lastnega jaza in ga postavi tako reko iz sebe onstran lastne preteklosti in prihodnosti, onstran vsakdanjih navad in brig itn. Hkrati pa manj ali ve isti intervjuvanci opiejo prvo, iniciacijsko rejv izkunjo kot ponovno rojstvo in vrnitev domov:115Vsi citati na str. 73-74.46Mislim, da sem postal takojnji advokat te izkunje, samo zahvaljujo dejstvu, da sem obutil, da je esencialno ivljenjsko izkustvo, da ima to izkunjo. Bilo je to kot da sem najdel re, ki sem jo vseskozi iskal. lo je za duhovno izkunjo. In res, od tega dneva sem bil povsem druga oseba. To je to! Priel sem! To je res tisto kar sem iskal celo ivljenje! In v tem trenutku sem vedel, da sem zaradi tega tukaj. Enostavno sem vedel. Bilo je to nekaj najbolj zabavnega, kar sem kadarkoli doivel. To je povsem spremenilo moje ivljenje.116Kako je mono, da posameznik na plesiu hkrati izgine in najde sebe? Spomnimo se kaj pravi Deleuze glede novosti nekega dispozitiva: Novo, to je aktualno. Aktualno ni tisto, kar smo mi, temve prej tisto, kar postajamo, kar bomo ravnokar postali, se pravi Drugi, nae postajanje-drugi. V vsakem dispozitivu je treba razlikovati med tistim, kar smo (tistim, kar ve nismo), in tistim kar bomo ravnokar postali: dele zgodovine in dele aktualnega.117 Da ne okoliimo: tisto, kar v posamezniku ujetemu v rejv dispozitiv, izgine, je posameznikov lastni jaz - tisto kar vznikne na njegovemu mestu pa je prav subjekt!118 To je hkrati tudi definicija kartezijanskega subjekta, saj ta ni ni drugega kot sebstvo osvobojeno svoje identitete jaz brez jaza nielna stopnja subjektivitete. Kot to razloi Mladen Dolar: Od sedemnajstega stoletja dalje se je uveljavila neka osnovna razsvetljenska gesta, ki je, poenostavljeno reeno, skuala raziskati korene subjektivnosti skozi tako ali drugae razumljeno redukcijo, 'oienje' subjekta od vseh tujerodnih naplavin in vzpostaviti neko 'nielno stopnjo' subjektivnosti: toko, kjer bi razgradnja dotedanjih form subjekta dospela do nekega enostavnega korena, od koder bi bilo mogoe spet na novo rekonstruirati svet. To je toka, ki ji v zgodovini misli strogo vzet prvi zares pritie status subjekta, v nasprotju z dotlejnjo problematiko due, zavesti,116 117Ibid. str. 63-64 Kaj je dispozitiv?, op.cit., str. 11-12. 118 Prim.: Kaj torej, e subjekt nikakor ni neko substancialno jedro identitete, nedostopno refleksivni ponovni pridobitvi, temve subjekt (za razliko od substance) nastane v tem gibanju neuspele identifikacije?, v: Slavoj iek, Kako biti nihe, str. 170.47 individua itd.119 Govorimo seveda o toki, ki je v zgodovini misli obeleena z Descartesovim slovitim stavkom: Mislim, torej sem. Pa vendar rejv dispozitiv vzpostavlja neko povsem drugo in drugano nielno stopnjo subjektivnosti. e je Descartesov kogito namre bil razteleen, osredien in transcendentalen - je subjekt rejv dispozitiva uteleen, razsredien in imanenten. 120 Pri emer je pomembno, da razumemo, da uteleenje o katerem tukaj govorimo ni enostavno uteleenje v lastnem telesu oz. telesu kot organizmu - ampak nasprotno - razlastitev organov tega telesa/organizma in njihovo prikljuitev na tehnoloko telo brez organov (kaj pod tem natanno mislimo, bomo pokazali v naslednjem poglavju). Ta tehnosubjekt je torej deesencializiran, ne moremo ga ve opredeliti s fiksnimi pojmi identitete, povezanimi z vizualno pojavnostjo singulariziranega, tako imenovanega snovnega telesa [] taken subjekt je uteleen, in vendar pomnoen in vedno znova partikulariziran [].121 Za subjekt rejv dispozitiva je torej znailno tako kot za subjekt sodobnega body arta tehnofenomenoloko razmerje, ki intersubjektivnost prepleta z interobjektivnostjo.122 Gre za neko povsem novo pozicioniranje subjekta, ki je neloljivo od sodobnih tehnologij in ki ga tako opie belgijski peer-to-peer teoretik Michel Bauwens: Odkar se je v postmoderni uveljavilo, da je posameznik sestavljen in traverziran s tevilnimi drubenimi podroji (drubene moi, nezavednega, razrednih119Mladen Dolar, Samozavedanje: Heglova Fenomenologija duha II, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 1992, str. 48. Da pa je Descartesov kogito v bistvu Lacanov subjektu nezavednega, glej: Mladen Dolar, Cogito as the Subject of the Unconscious. V: Cogito and the unconscious (ur. Slavoj iek), Durham University Press, Durham and London 1998, str. 11-40. 120 Ta radikalen metafizini preobrat sicer lahko zasledimo e v postheglovski filozofiji na prehodu devetnajstega v dvajseto stoletje, in sicer pri tako razlinih mislecih kot sta Husserl (pri katerem je subjektivnost razumljena kot fenomenoloka evidentnost) in Nietzsche (pri katerem je subjektivnost uteleena v volji do moi): Na drugem koncu [Heglove] absolutne subjektivnosti kot umne volje se nahaja gola subjektivnost, metafizina zadostnost gole volje [] To je subjektivnost kot taka v svoji absolutnosti [] namre intersubjektivnost komunikativne in konstituirajoe socialno-ontoloke skupnosti. (Prim: Zoran ini in Dunja Meli, Istorija, kriza nauka i 'svet ivota' u filozofiji kasnog Huserla, v: Edmund Huserl, Kriza evropskih nauka, Deje novine, Gornji Milanovac 1991, str. 419-420.) ini in Meli v citirani knjigi opozarjata da s tem noeta povedati, da Husserl gradi svojo fenomenologijo izhajajo iz Nietzscheja, na igar filozofijo verjetno nikoli ni bil res pozoren. Pa vendar je to skiciranje per analogiam vseeno dopueno, v kolikor imamo pred omi neko bliino kot duhovna tla na katerih sta Nietzsche in Husserl tako oddaljena soseda, da sploh ne vesta drug za drugega, ta tla pa so vseeno 'substancialno' enake sestave. (ibid.) Proces subjektivacije, ki je imanenten rejv dispozitivu, pa ta radikalen metafizini obrat - preko intersubjektivnosti - pripelje do njegove konne konsekvence - do interobjektivnosti, kajpak. 121 Prim. Amelia, Jones, Body art: uprizarjanje subjekta, Maska in tudentska zaloba, Ljubljana 2002, str. 246-247 122 Ibid., str. 286.48 odnosov, spola itn.), in odkar se tega zaveda, je subjekt danes ugledan (potem ko je Foucault razglasil njegovo smrt kot 'bistvo' in zgodovinski konstrukt) kot stalni proces nastajanja ('subjektivacije'). Njegovo vedenje je sedaj subjektivno-objektivno in oblikovanje resnice se je spremenilo od objektivnega in enoperspektivnega k veperspektivnemu. Posameznik ne funkcionira v negibnem prostoru objektov, temve v mrei plimovanj.123 Drugae povedano, gre namre za to, da priujoe razteleenje oz. tehno-uteleenje subjekta - kakor smo ga opisali v tem poglavju - v konni fazi spreobraa odnos med notranjim (subjektom) in zunanjim (objektom); pri emer seveda meja med smislom (oznaevalcem) in nesmislom (oznaenim) prav tako postaja precej nestabilna: Tako kot postane meja med 'notri' in 'zunaj' nejasna s tem, ko posamezniki postanejo izrazito dojemljivi za draljaje od zunaj, posebej e za vplive tehnologij, tako postaja nejasna sama meja med tem, kar ima pomen, in tistim, kar ga nima, ki jo, kot smo e rekli, vzpostavlja prav imaginarna subjektna pozicija. Dispozitiv rejva torej vzpostavlja imaginarno subjektno pozicijo, ki pa se vendar bistveno razlikuje od drugih dispozitivov, npr. kina.124 Skratka, reeno z Deleuzom in Guattarijem: To je nekaken udaki subjekt, brez obstojne identitete, ki blodi po telesu brez organov, vedno poleg eleih strojev, definiran s svojim deleem v proizvedenem, dobivajo povsod nagrado kaknega nastajanja ali kakne pojavne oblike, rojevajo se iz stanj, ki jih konzumira in preporojevajo se v vsakem stanju.125 Da sklenemo: e je torej kartezijanski kogito z svojim: Mislim, torej sem oistil subjekt od vseh tujerodnih naplavin in vzpostavil neko nielno stopnjo subjekta tehnosubjekt (rejv dispozitiva) isti tudi tujerodne naplavine kartezijanskega kogita, in vzpostavlja neko novo nielno stopnjo subjekta, kateri ustreza ekvivalenten, vendar diametralno nasproten stavek tistemu Descartesovemu: Ne mislim (utim), torej sem.123Navajamo po Janez Strehovec, Besedilo in novi mediji, str. 250-251. Tukaj bi radi poudarili, da Bauwensovo pozivanje na smrt subjekta v zvezi z Foucaultom - ki je, mimogrede, govoril o smrti loveka (kot forme) in ne o smrti subjekta! - blago reeno, ni prav najbolj posreeno, saj se subjekt v okviru Foucaultove filozofije subjekta dojema prav kot proces nastajanja oz. subjektivacije - ki pa je drubeno pogojen - se pravi, da gre naravnost za neko subjektivno-objektivno dojemanje subjekta o katerem govori Bauwens, in ne za razglasitev njegove smrti. (Za problematiziranje Foucaultovega pojma subjektivacije glej poglavje Od zagat biopolitike k subjektu v: Peter Klepec, Vznik subjekta, str. 119-179. Za iri vpogled v Foucaultovo filozofijo subjekta pa glej: Michel Foucault, Hermeneutika subjekta, Svetovi, Novi Sad 2003.) 124 Melita Zajc, op. cit., str 164. 125 Prim. Gilles Deleuze, Felix Guattari, Anti-Edip. Kapitalizam i izofrenija 1, Izdavaka knjiarnica Zorana Stojanovia, Sremski Karlovci, 1990, str. 15-16.49 Reeno z besedami nekega rejverja: Vse je v tem, da si v svojem telesu in izven svoje glave.1262.3 Rejv dispozitiv 2: Proizvodnja teles(a) brez organovKaj je telo?126Robin Sylvan, op. cit., str. 77.50 Po svoji prvi monografiji Empiricizem in subjektivnost iz leta 1953, ki je bila posveena Humeu, Deleuze kar osem let ni objavil ni. Potem pa je leta 1962 izdal svoje briljantno zgodnje delo o Nietzscheju, ki ga iz dananje perspektive lahko razumemo kot pravi zaetek Deleuzove filozofije in kot zelo pomemben preobrat v francoski filozofiji dvajsetega stoletja. Deleuzova knjiga Nietzsche in filozofija je namre prvo delo kakega francoskega filozofa, ki sistematino in koherentno obravnava Nietzschejevo filozofijo, postavljajo vpraanja, ki bodo postala osrednja v nadaljnjih tudijah o Nietzscheju in poststrukturalizmu na splono. Najpomembneji del te knjige - iz katerega potem posledino izhajata vplivni Deleuzovi tolmaenji volje do moi in venega vraanja - pa je vsekakor razlaga aktivnih in reaktivnih sil; mesto bojia teh sil pa je seveda - telo. Toda, kaj je za Nietzscheja telo? Prvo poglavje tematskega sklopa Aktivno in reaktivno te knjige z nazivom Telo zane Deleuze z ugotovitvijo, da je Spinoza odprl novo pot filozofiji s tem, ko je v svoji Etiki zapisal, da si sploh ne moremo predstavljati, kaj lahko naredi neko telo: Govorimo o zavesti in duhu, nakladamo o vsem tem, ne vemo pa, esa je sposobno telo, kakne so njegove sile in kaj pripravljajo. Nietzsche ve, da je priel as: 'Nahajamo se v fazi, ko zavest postaja skromna'.127 Skratka, tako kot Freud je tudi Nietzsche mnenja, da je zavest tisto moje podroje, ki je aficrano z zunanjim svetom; vendar in tu je pomembna razlika med njim in Freudom zavest je vedno zavest inferiornega v razmerju do superiornega, kateremu se podreja in v katero se inkorporira. Ne gre torej za zavest gospodarja, ampak za zavest hlapca v razmerju do gospodarja, ki mu sploh ni treba biti zavesten. In kdo je gospodar zavesti? Telo, seveda. Kaj je torej za Nietzscheja/Deleuza telo? Ne bomo ga definirali, e reemo, da je to polje sil, sredina za katero se bori mnotvo sil. Ker v bistvu ni 'sredine', ni polja sil ali bojnega polja. Ni kvantitete realnosti, vsaka realnost je e kvantiteta sile. Ni niesar razen kvantitete sil, ki so medsebojno 'v razmerju napetosti'. Vsaka sila je v razmerju z drugimi silami: ali jih podreja ali je podrejena. Telo je doloeno z razmerjem med dominirajoimi silami in dominiranimi silami. Vsako razmerje sil formira neko telo: kemino, bioloko, drubeno, politino. Dve kakrnekoli sili, glede na to, da sta neenaki, oblikujeta neko telo, takoj ko stopita v razmerje: telo je zaradi tega vedno plod nakljuja, v nietzschejanskem smislu, in se127Glej: Gilles Deleuze, Nie i filozofija, Plato, Beograd 1999. str. 49. Prim.: Baruch de Spinoza, Etika, III, 2. pravilo, Slovenska matica, Ljubljana 1963, str. 193.51 pojavlja kot 'najbolj presenetljiva re', v bistvu veliko bolj presenetljivo kot zavest ali duh.128 Poznavalcem Deleuza seveda v tem in taknem razumevanju telesa ne bo teko prepoznati prvega orisa koncepta telesa brez organov, ki ga Deleuze prvi omenja v Logiki smisla in ki v njegovih kasnejih delih, ki so nastala v sodelovanju z Felixom Guattarijem, pridobi status ene izmed njunih centralnih idej. Slavoj iek torej grei, ko na nekem mestu pravi, da je teava z Nietzschejem morda v tem, da v svoji hvalnici telesu spregleda absolutno zev med organskim telesom in norim, venim ritmom gona, ki mu lahko postanejo podvreni organi telesa, 'parcialni objekti'129 Poanta je namre v tem, da je Nietzschejevo telo v osnovi vedno telo brez organov. Toda, kaj je telo brez organov?Kaj je telo brez organov? Termin je prvi uporabil Antonin Artaud,130 Deleuze in Guattari pa ga kot enega svojih osrednjih filozofskih konceptov vpeljeta e v prvem poglavju njune prve skupne knjige: Telo brez organov ni pria nekega izvirnega nia, kakor ni ostanek neke izgubljene totalitete. Predvsem pa ni projekcija; vse to nima nobene zveze z lastnim telesom ali s podobo telesa. Telo brez organov je telo brez podobe.131 Lahko bi poenostavljeno rekli, da vzporedno z naim aktualnim telesom, z njegovimi navadami, gibi, afekti in tako naprej obstaja tudi njegova virtualna dimenzija ki pravzaprav je telo brez organov. Pri tem pa moramo imeti seveda v mislih dejstvo, da se virtualnost, ko govorimo o Deleuzu, nikakor ne nanaa na neko virtualno resninost, ampak - kot smo e prej omenili na resninost virtualnega. Drugae povedano, virtualnost je pri Deleuzu vedno razumljena kot potencial aktualnega - hkrati pa je tudi njegov pogoj, celo njegova tla, kot poudarja Alain Badiou.132 Termin telo brez organov se prav tako lahko nanaa tako na fizino128 129Ibid., str. 50. Prim. Kuga fantazem, str. 49. 130 Prim: Antonin Artaud, Pesme-teksti, Mladinska knjiga, Ljubljana 2010. 131 Gilles Deleuze in Felix Guattari, Anti-Edip, Kapitalizam i izofrenija I, str. 10. 132 Glej poglavje The Virtual v: Alain Badiou, Deleuze: The Clamor of Being, The University of Minnesota Press, Minneapolis/London 2000, str. 43-52. Prim. tudi: The Reality of Virtual, v: Slavoj iek, Organs without bodies, str. 3-8.52 kot na drubeno telo oziroma kar na realnost kot tako: To je lahko telo zemlje ali despotsko telo ali pa kapital.133 Pri tem pa v Anti-Ojdipu ni vedno jasno, kateri pomen imata v doloenem trenutku v mislih Deleuze in Guattari. To v nekem smislu niti ni tako pomembno, saj gre v bistvu vedno za en in isti proces, ker vsa telesa brez organov - tako na mikro kot na makro ravni - funkcionirajo na enak nain: Telo brez organov, neproduktivno, nepotroljivo, slui kot povrina celotnega procesa proizvodnje elje, tako da izgleda kot da elei stroji iz njega izhajajo v navidez objektivnem gibanju, ki jih z njim privede v zvezo.134 V Anti-Ojdipu se Deleuze in Guattari sicer v glavnem ukvarjata s tem drugim, razirjenim pomenom telesa brez organov, in sicer na dokaj kompleksen in multidisciplinaren nain, kar je privedlo do tevilnih napanih oziroma nepopolnih in izkrivljenih razumevanj priujoega pojma. Oitno sta se zavedajo tega problema v Tiso platojev, drugem delu Kapitalizma in shizofrenije, odloila razjasniti stvar s poglavjem, igar naslov spominja na kak kuharski recept ali tehnina navodila: Kako si narediti svoje telo brez organov?135 Prvo stvar, ki jo tukaj izvemo, je ta, da je telo brez organov (TBO) v bistvu e narejeno; nas e aka. Pa vendar le-to ne obstaja brez nas, to ni nikakren ready-made, eprav je v doloenem smislu pre-eksistenno: dokonano je e v trenutku ko ga prevzamemo, nedokonano je vse dokler ga se ne lotimo. V kateremkoli trenutku imamo eno (ali ve njih); TBO je eksistencialni eksperiment - ne gre za koncept, ampak za prakso: Ljudje nas vpraajo, kaj je TBO? Ampak vi ste e v njem [] V njem spimo, ivimo naa budna ivljenja, borimo se zmagujemo in smo premagani iemo svoje mesto, obutimo neizmerno sreo in neverjetne poraze; v njem penetriramo in smo penetrirani; v njem ljubimo.136 Drugi, eprav obstaja neteto zvrsti TBO, lahko vsa TBO razdelimo na tri osnovne skupine: prazna, polna in kancerogena. Povzemamo: prazno TBO je TBO iz Anti-Ojdipa; je popolnoma dezorganizirano, po njem svobodno prehajajo vsi tokovi, brez ovir in usmerjanja, pa vendar, eprav se na njemu lahko proizvaja katerakoli oblika elje, je prazno TBO neproduktivno. Polno TBO je zdravo TBO; je produktivno, vendar ni133 134Gilles Deleuze in Felix Guattari, op.cit., str.11. Ibid., str.12. 135 Gilles Deleuze in Felix Guattari, A Thousand Plateaus, Capitalism and Schizophrenia 2, Continuum, London/New York, 2004, sr. 149-166. Tukaj povzemamo vsebino tega poglavja. 136 Ibid., str. 150.53 okamnelo v svoji organizaciji. Kancerogeno TBO pa je ujeto v vzorec neskonne reprodukcije enakega vzorca. Prazna TBO potem lahko naprej delimo na hipohondrina, paranoidna, shizofrenina, drogirana, mazohistina itn. Poenostavljeno povedano, kot to povzame plesni teoretik Andr Lepecki, telo brez organov je bodisi uspeno bodisi neuspeno, pri emer je slednje vedno zaznamovano z blokiranjem napetosti.137 Tretji, TBO obstaja na taken nain, da ga lahko okupirajo in naselijo le priujoe napetosti oz. intenzitete, le te lahko prehajajo in cirkulirajo po njem. Pa vendar TBO ni nikakrna scena; ni ne prostor, niti ga ni v prostoru: je materija, ki okupira prostor do doloene stopnje do stopnje, ki ustreza intenzitetam, ki se proizvajajo. Odtod TBO nima ni skupnega s fantazijo, pri njem ni niesar, kar bi lahko interpretirali: Je neslojevita, brezoblina intenziteta materije, matrica intenzitete, intenziteta = 0; ampak v tem niu ni ni negativnega, ne obstajajo negativne ali nasprotujoe si intenzitete. Materija je enako energija.138 Oziroma, kot to opie Deleuze v Logiki obutja: To je napeto, intenzivno telo. Prei ga val, ki v telo zarisuje ravni ali pragove glede na variacije njegove amplitude. Telo torej nima organov, temve pragove ali ravni. Tudi obutje zato ni kvalitativno in kvalificirano, temve ima le intenzivno realnost, ki v njem ne doloa ve reprezentativnih danosti, ampak alotropne variacije. Obutje je vibracija [] Telo je v celoti ivo, pa vendar neorgansko.139 etrti, eprav TBO nima ni skupnega s fantazijo, ima veliko tega skupnega z eljo in fantazmo. Pod pogojem, seveda, da fantazmo ne dojemamo enostavno kot nekaj, kar si predstavljamo v svoji glavi. Kot poudarja iek, fantazma je po definiciji intersubjektivna in v doloenem smislu torej nekaj povsem realnega : Najprej je treba opozoriti, da pri fantazmi ne gre enostavno za halucinatorno realizacijo elje [] fantazma konstruira nao eljo, poskrbi njene koordinate tj. nas dobesedno 'naui, kako137Prim. Andr Lepecki, Izrpavajoi ples: uprizarjanje in politika giba, Mestno gledalie ljubljansko, Ljubljana 2009, str. 31. Lepecki na istem mestu navaja tudi, da je Deleuze opredelil dve osnovni politini dri - sprejemanje gibanja ali pa njegovo blokiranje - pri emer je drugo Deleuze povezoval z reakcionarno mojo. V skladu s taknim razumevanjem, lahko reemo, da se bomo v naslednjem poglavju ukvarjali z sprejemanjem gibanja in polnim TBO, v poglavju za tem pa z blokiranjem gibanja oz. praznim in kancerogenim TBO 138 A Thousand Plateaus., str. 155. Poudarjamo, da ta nielna stopnja intenzitete korespondira z nao nielno stopnjo subjekta - je uinek in pogoj hkrati - saj nielna stopnja subjekta ustreza nielnim stopnjam intenzitet, ki se proizvajajo na telesu brez organov v okviru rejv dispozitiva in obratno. 139 Logika obutja, str, 42.54 eleti'140 In nekaj podobnega pravita Deleuze in Guattari za telo brez organov: TBO je elja; je tisto, kar si nekdo eli in s pomojo esa si to eli. 141 In e: TBO, imanenca, meja imanence. Uivalci drog, mazohisti, shizofreniki, zaljubljenci vsa TBO oddajajo spotovanje Spinozi. TBO je polje imanence elje, je plan konsistence, lasten elji. 142 Torej, ko govorimo o telesih brez organov, eljah in fantazmah, ne govorimo o niemer transcendentalnem, imaginarnem, kar se dogaja tam onstran ali v notranjosti nae glave, e manj pa o neki fizini, dani realnosti, ki je tukaj. Ne gre ne za duh ne za telo, ampak za tisto, kar iek v Kugi fantazem imenuje duhovna telesnost oz. natanneje, za tisto, kar Foucault v svojem tekstu o Deleuzu imenuje netelesna materialnost: 143 Treba jim je pustiti [fantazmam], da se preigravajo na meji teles: proti njim, ker se nanje lepijo in se vanje projicirajo, pa tudi zato, ker se jih dotikajo, jih reejo, razkosavajo, regionalizirajo ter mnoijo povrine na njih; zunaj njih, saj se preigravajo druga z drugo, po zakonih bliine, zvijanja in spremenljive razdalje, ki jih sploh ne poznajo. Fantazme [tako kot TBO] ne podaljujejo organizmov v imaginarnem: fantazme topologizirajo materialnost telesa. Zato jo je treba osvoboditi dileme resnino lano, bit nebit (ki ni ni drugega kot razlika simulaker posnetek, enkrat za vselej) in fantazmam pustiti, da pleejo svoje plese, igrajo svoje pantomime, kakor 'zunaj-biti' [] Pri Deleuzu fantazma [tako kot TBO] oblikuje netelesno in nepredirno povrino telesa; in iz vsega tega dela, ki je hkrati topoloko in kruto, se vzpostavlja nekaj, kar se ima za osredieni organizem in kar razporeja okoli sebe naraajoo oddaljenost stvari.144 Nekaj podobnega pravi tudi iek, ko ree, da izvorni Drugi nae prostorsko-asovne telesne realnosti ni Duh, temve druga 'sublimna' snovnost.145140 141Kuga fantazem, str. 13. A Thousand Plateaus, str. 165. 142 Ibid., 154. 143 Prim. Fizika: diskurz o idealni strukturni teles, zmeseh, reakcijah, mehanizmih notranjosti in zunanjosti; metafizika: diskurz o materialnosti netelesnega fantazem, idolov in simulakrov. Michel Foucault, Theatrum philosophicum, v: Vednost-oblast-subjekt, str. 65; ter Iz lacanovske perspektive nam te 'duhovne telesnosti' ni teko identificirati z materializirano jouissance, 'jouissance, ki je postala meso'. Slavoj iek, op.cit., str. 50. Prim. tudi: Natanko v tem smislu lahko za gon reemo, da je metafizien: ne v smislu, da je onstran obmoje fizinega, temve v smislu vsebovanja druge snovnosti onstran (ali raje, pod) snovnostjo, ki se nahaja v (tem, kar mi obutimo kot) prostorsko-asovni realnosti., ibid., str. 49-50. 144 Michel Foucault, ibid. Prim. tudi: Telo: povrina vpisovanja dogodkov (medtem ko jih govorica zaznamuje in ideje razpustijo), prostor disociacije jaza (ki mu skua pripisati himero substancialne enotnosti), volumen v nenehnem drobljenju. Michel Foucault, Nietzsche, genealogija, zgodovina, v: ibid., str. 94. 145 Slavoj iek, op.cit., str. 50.55 In nenazadnje, TBO nasprotuje trem velikim formacijam, ki nas oblikujejo, ki oblikujejo formo-lovek: organizmu, oznaevalcu in subjektu. In to na ta nain, da jih dezartikulira oziroma jih nanovo artikulira v neskonnost. Njegova osnova operacija je eksperimentiranje: ni oznaevalca, nikoli ne interpretiraj!; njegovo osnovo gibanje je nomadizem: nadaljuj z gibanjem, tudi na mestu, nikoli se ne nehaj gibati, negibno potovanje, desubjektivacija.146 Skratka, potrebno je iztrgati zavest od subjekta, da bi iz njega naredili mesta za eksperimentiranje, iztrgati nezavedno od oznaevalca, da bi iz njega naredili resnino proizvodnjo: to gotovo ni ni manj teko kot iztrgati telo od organizma.147 Drugae povedano - kot to pove tudi sam Deleuze v svoji knjigi o Foucaultu - v loveku je treba osvoboditi sile, ki so v njemu vklenjene; to so sile ivljenja, dela in jezika.148 Zdaj je e jasno zakaj s pomojo sodobnih tehnologij lahko naredimo popolno telo brez organov, ultimativno oroje za boj s tremi velikimi formacijami, ki nas oblikujejo sile v loveku se namre bodo morale pomeriti s silami tehnologije: Sile v loveku stopajo v odnos s silami zunanjosti, silami silicija, ki dobiva prednost pred ogljikom, silami genetinih faktorjev, ki dobivajo prednost pred organizmom, silami agramatinosti, ki dobivajo prednost pred oznaevalcem 149Tretje telo In kako si narediti telo brez organov na kakem tehno dogodku? Kakno TBO lahko proizvedemo v okviru rejv dispozitiva? eprav niti eden izmed intervjuvancev Robina Sylvana seveda ne omenja telo brez organov, lahko v njihovih odgovorih najdemo res veliko indicev, ki kaejo nanj. Tukaj navajamo samo manji del taknih odgovorov:146 147Gilles Deleuze in Felix Guattari, op.cit., str. 159. Ibid., str. 160. 148 Glej poglavje O smrti oveka i nadoveku, v: Gilles Deleuze, Fuko., str. 127-137. Reeno z besedami samega Foucaulta: [] preprian sem tudi, da je treba, e je lovek mi, bitja ivljenja, besede in dela [moj poudarek] postal objekt razlinih drugih znanosti, poiskati razlog, zaradi katerega se je to zgodilo, in to ne v svoji ideologiji, temve v obstoju te politine tehnologije, ki smo jo ustvarili v svojih drubah. Michel Foucault, Politina tehnologija posameznikov, v: Michel Foucault, ivljenje in prakse svobode, Zaloba ZRC in Filozofski intitut ZRC SAZU, Ljubljana, 2007, str. 153. Isti Foucaultov tekst v drugem prevodu z naslovom Politina tehnologija individuumov je dostopen tudi v: Michel Foucault, Vednostoblast-subjekt. 149 Gilles Deleuze, op. cit., str. 136-137.56Ta repeticija je najvejega pomena je hipnotina in adiktivna. S primernim zvonim sistemom je glasba tako mona, da jo uti v vsakem delu svojega telesa. Nizke bas linije te povezujejo z zemljo in nas spominjajo, kako smo fizini in ivalski. Melodije in vije frekvence nas podaljujejo izven nas v vije stanje zavesti. Vsebujejo tako zemljo kot nebo. Rezultat tega je najveja mona ekstaza. (67) Poudarjena tekstura in ritem glasbe stopnjuje blagi sinestetini efekt droge, tako da izgleda, da zvok boa poslualevo koo. Pouti se kot da plee znotraj glasbe; zvok postane fluidni medij, v katerega se pogrezne. Ekstazi topi fizino in psiholoko togost in omogoa plesalcu, da se giblje bolj tekoe (67) To je kot da si pria dva tiso rojevanj naenkrat, ve kaj mislim? Skoraj, da si lahko samo gledal ljudi in so oni gledali tebe in si imel to razumevanje v zvezi s tem, kaj se dogaja, ampak ni bilo naina, da se o tem komunicira. Bila je samo fizina elektriciteta v zraku. (70) Tukaj je bila ta enotnost, ki jo izkusi, ta obutek stika, zelo ljube obutek stika, obutek, da si v stiku z neim vejim. (72) V doloenih trenutkih sem obutil, da obstajam kot vse naenkrat Zdruil sem se z kozminim umom. Poutil sem se, kot da sem del tega in ne del individualne zavesti, individualne izkunje z obutkom zase (72) Izstopil sem iz tega omejenega sveta in stopil v ta svet, ki je bil ista energija, v to veliino, ta prostor, ne vem, nekaj. Uporaba termina enotnost je popolnoma nezadosten; ni niti blizu temu, kar je bilo Ne vem, ni besed, ki bi to opisale Obstaja zavedanje drugih bitij, drugih stvorov, oblik, neesa, ampak spet obutek, da oni ne obstajajo kot loene oblike. To so oblike, ampak ne obstajajo individualno. Spet, tu je ta prekinitev loenosti Govorim o enotnosti v vejem, najdaljem, boanskem smislu termina. (72) Obutil sem svoje telo kot isti steber energije, bil je to isti stik od zgoraj do dol, to pulziranje Spomnim se samo dihanja in obutka, te navale iz smeri nad mojo glavo v smeri pod mojimi nogami (84) Enostavno obstaja tok energije, ki nima ne zaetka ne konca, ne zaenja se z niemer in se ne konuje z niemer, nikakrna oseba ali stvar je ne povzroa. (85) Energija zemlje se lahko pretaka ez telo, energija esarkoli, energija drugih oseb Obutil sem jo kot univerzalno silo, ki je prisotna v vsaki izmed mojih celic in se giblje ez mene. (85) Kaken tehno vpelje celotno vertikalno dimenzijo, tako da telo dobi obutek ozemljitve, hkrati pa je zelo povezano z trans-osebnim. Ob tehnu obutim oboje. (88)150Kot vidimo, so razlini intervjuvanci dokaj enotni v tem, da gre pri rejvu za izkunjo, s pomojo katere se posameznik na nek nain odpre in povee z Drugim (z zemljo, glasbo,150Robin Sylvan, op. cit. tevilke v oklepajih oznaujejo strani v knjigi.57 energijo, naravo, drugimi osebami, bitji ipd.); po drugi strani pa je to izkunjo oitno zelo teko opisati. Tukaj opozarjamo, da tovrstni opisi seveda niso karakteristini samo za intervjuvance iz te knjige, ampak da so si redni obiskovalci tovrstnih dogodkov po celem svetu dokaj enotni v tem, kaj tam utijo. Kot to lepo opaa Melita Zajc, ima interpretacija samih rejverjev o tem, kaj se na rejvih dogaja, dve ekstremni obliki. Rejv bodisi pojasnjujejo kot izkunjo, o kateri se 'ne da govoriti', bodisi kot izkunjo popolne povezanosti, 'biti eno' z drugimi, z glasbo, vesoljem. Torej, bodisi 'brez besed', bodisi 'brez meja' v vsakem primeru brez nadzora nad situacijo, ali, kot to opie vsakdanja govorica, 'iz sebe'.151 Veina rejverjev seveda uvideva zvezo med tem iz sebe in tehnologijo, saj se to iz sebe - kot na istem mestu opozarja Zajc - manifestira prav kot stopnjevana toleranca do tehnologij. Pa vendar ponavadi tolmaijo ta blinji stik s tehnologijo iz napane, transcendentalne perspektive. Gledajo nanj kot na stikalo, ki jim upali lu duha in omogoi predor v neko drugo realnost, ki se nahaja nekje onstran; eprav v bistvu za tem stikalom ne obstaja ni: vse se dogaja v tem stiku loveka in tehnologije, na polju iste imanence telesa brez organov. Ni torej udno, da je rejv izkunjo tako teko opisati, saj na polju iste imanence ni nikakrnih reprezentacij in tolmaenj - tehnologija ne pozna ne organizma, ne oznaevalca, ne subjekta - obstajajo samo intenzitete materije = 0; in prav to je tista energija o kateri govorijo rejverji. Tukaj ni ve oblik ali razvijanja oblik; niti ne obstaja subjekt ali red subjektov. Struktura ne obstaja ni bolj kot ne obstaja geneza. Obstajajo samo odnosi gibanja in mirovanja, hitrosti in poasnosti med brezoblinimi elementi, ali vsaj med elementi, ki so relativno brezoblini, med molekulami in delci vseh zvrst. Obstajajo samo totosti [haecceitas], afekti, brezsubjektne individuacije, ki konstruirajo kolektivno montao [] To ravnino, ki pozna le zemeljske irine in doline, hitrosti in totosti, imenujemo ravnina konsistentnosti ali skladanja (ki nasprotuje ravnini organizacije ali razvoja). To je nujno ravnina imanence ali enoglasja.152 Proizvajanje TBO s pomojo glasbe seveda ni ni novega - to se dogaja od kdaj obstaja glasba - vendar je ustvarjanje taknega telesa s pomojo glasbe, ki prihaja iz stroja in ki je torej neloljiva od tehnologije, povsem druga stvar. e bi namre The151 152Tehnologije in drube, srt. 164. Gilles Deleuze, Felix Guattari, op.cit., str. 266. Za problematiziranje pojmov imanence in enoglasja pri Deleuzu glej poglavji Imanenca kot bojni krik in En sam glas v: Peter Klepec, Vznik subjekta.58 Beatles igrali na akustinih kitarah, teko, da bi dekleta na njihovih koncertih padala v nezavest. Rokenrol (in oboevalska blaznost, ki ga je spremljala) se je pojavil takrat, ko so v dvorane vpeljali zvonike, ki so bili dovolj moni, da so poslualci lahko zautili glasbo s celotnim telesom, ne samo z uesi. Glasbeniki, ki so zaeli izvajati glasbo s takno opremo, pa v bistvu niso ve stremeli k direktni interakciji s publiko, ampak k interferenci med svojim telesom in tehnologijo. (Dovolj bo, e pogledamo kako Jimi Hendrix igra na kitaro in kako se Mick Jagger ali Madonna gibljeta po sceni pri katerih je to ve kot oitno - eprav to v veji ali manji meri velja za vse popularne rok in pop izvajalce). ele ko telo izvajalca vzpostavi blinji stik s tehnologijo, ki zane reagirati v skladu z njegovim telesom, se mnoica zane odzivati. Tisto, kar potem nastane, je seveda telo brez organov, ki ga nizozemsko svobodno zdruenje avtorjev in raziskovalcev, ki skupaj nastopajo pod psevdonimom Bilwet, imenuje tretje telo: Ko stopimo skozi zvono bariero, se zane odzivati vse telo. Nalo je instrument, na katerega se lahko navee [] Hkrati smo odkrili doloeno telesno cono kot klju za vse telo, kot na primer prepona pri country in westernu, boki pri rock and rollu, koa pri hausu, kolena pri jujuju, glava pri metall, letei torso za pogo, noge za disko plesie, roke za blues, zadnjica pri qawwal in party, ploskanje pri gospelu, poskakovanje za mod, tleskanje s prsti pri jazzu [] Tretje telo, ki pri tem nastane, je uinek preklopa specifine tehnike z ekstatino monostjo biolokega telesa: tehno in bio se spojita prek ojaanega zvoka. Z vsako glasbeno zvrstjo je povezano lastno tretje telo. [] Tretje telo ni izraz svobodne volje, ampak akutna metamorfoza, ki se raziri skozi senzorini prostor153 In kakno je tretje telo oziroma TBO, povezano s sodobno elektronsko glasbo? Kakno tretje telo proizvaja rejv dispozitiv? Mnenja smo, da Bilwet dela napako, ko tretje telo elektronske glasbe, ki je v zgornjem citatu predstavljena s sinonimom haus, postavlja kot samo e eno izmed tevilnih tretjih teles, ki jih ustvarjajo razline zvrsti glasbe. e je namre tretje telo nekaj, kar nastane v sinergiji tehnologije in naega biolokega telesa, potem je sigurno, da je ta sinergija pri sodobni plesni elektronski glasbi neprimerljivo veja kot pri ostalih glasbenih anrih, ki se tam navajajo. Tukaj gre namre za povsem druge tehnologije in ne nazadnje tudi za druga telesa. Kot to povzema Strehovec: Za tehnologijo, ki stopa v tehnokulturno paradigmo, je pomembno, da je153Bilwet, Tretje telo v: Bilwet, op. cit, str. 169-171.59 vitalizirana, da je stopila v stanje ivljenja-kot-bi-lahko-bilo, ki predpostavlja abstrahiranje logine forme ivljenja in njene aplikacije na nebiolokem hardveru; tehnologija v tehnokulturi torej implicira stanje bio, njene naprave, za katere je znailen kompleksen odnos do okolja, so enote z motorji, ki imajo protosubjektivnost (v smislu analiz Felixa Guattarija).154 Gre torej za neko povsem drugano, vitalizirano tehnologijo - ki pa stopa v sinergijo z nekim povsem druganim, tehnificiranim telesom: To je telo nomadskega in fraktalnega subjekta, ki se vedno bolj odpira novim (predvsem 'mikro' in 'nano') tehnologijam v smislu prehoda od odtujitve k prikljuenosti [] Tehno telo zaznava na ekstremno visokih in ekstremno nizkih frekvencah, zato potrebuje tevilne tehno, torej umetne impulze, in to ne le za vid in sluh, ampak tudi za dotik []155 Da je tretje telo - TBO, ki ga ustvarja rejv dispozitiv - nekaj povsem drugega od tretjih teles, ki ga proizvajajo drugi glasbeni dogodki, pa je oitno e iz tega, katera telesna cona je izbrana kot klju za vse telo. Kot je razvidno v prej omenjenem Bilwetovem natevanju, vsem drugim zvrstim glasbe namre ustreza doloeni parcialni objekt oziroma organ telesa (ruke, kolena, prepone, torzo ) - telesna cona interesa, ki je doloena pri hausu, pa je koa, ki pa ni organ, ampak meja telesa, njegova povrina. To, da je prav koa tista telesna cona, ki teje na tehno dogodkih, pa nikakor ni nakljuje, saj je taktilna perspektiva danes poglavitna paradigma v kiberprostoru (stalie Paula Virilia) in (tehno)kulturi nasploh: med telefoniranjem, rokovanjem z digitalnimi napravami, deskanjem po internetu (drsnik je samo podaljek roke), nakupovanjem se vseskozi neesa dotikamo; taktilnost pa prav tako v marsiem opredeljuje tudi kontekst sodobne novomedijske umetnosti.156 Pri rejvu v bistvu sploh ne moremo govoriti o tretjem telesu, saj je tretje telo tretje v odnosu do prvih dveh - mnoice in izvajalca -, pri emer slednji len pri rejvih v bistvu umanjka. Izvajalec je seveda didej, vendar didej ni nikakren zvezdnik, s katerim se mnoica istoveti, dokler ta posreduje med njo in tehnologijo mnoica je namre na rejvih s tehnologijo v direktnem stiku. Marsikateri obiskovalec rejva niti ne ve, kateri didej je trenutno za miks pultom, dogajanje na sceni pa ga pritegne ele v primeru, da gre nekaj narobe in ga vre iz ekstatinega plesa, tekom katerega ga to prav154 155Janez Strehovec, Tehnokultura, str. 55-56. Ibid. str. 47. 156 Ve o tem glej poglavje Kultura dotika in filozofija mobilnih tehnologij v: Janez Strehovec, Besedilo in novi mediji, str. 185-216.60 ni ne zanima. Pravi zvezdnik na rejvih pa je pravzaprav sama mnoica (oseba, ki plee poleg nas, nas lahko pritegne enako ali celo bolj kot dogajanje na samem odru) in ne didej; dober didej pa je prav tisti, ki ostane neviden, skrit za glasbo in tehnologijo, ki ju proizvaja. Obstajajo tudi druge bistvene razlike. Na tehno dogodkih recimo ni pavze med posameznimi komadi, kot je to navada na rok ali pop koncertih, kjer dvorana pride k sebi na koncu vsake pesmi, ko ploskanje rok ponovno vzpostavi meje med lastno in tretjo telesnostjo.157 Ni nikakrne pavze in ni torej asa za prihajanje k sebi - meje med lastno materialnostjo in materialnostjo tehnologije sasoma izginjajo - obstaja le intenziteta materije TBO, ki distribuira in usklajuje intenzitetne principe naih biolokih organov in tehnoloko proizvedenih zvokov. e ve, ne samo, da ni asa za prihajanje k sebi med komadi, ampak ni niti po zakljuenem dogodku: dobremu rejvu obvezno sledi e kaken afterparti, kjer se ta igra intenzitet med naim telesom in tehnologijo lahko nemoteno nadaljuje do onemoglosti, kar lahko vasih traja tudi nekaj dni, na festivalih pa tudi cel teden. e ena bistvena razlika je tudi v tem, da je za razliko od vseh dosedanjih oblik popularnega plesa, ples na rejvih usmerjen v vertikalo, pomembno vlogo pa dobivajo roke in dlani, ki so, tako kot pogledi plesalcev, usmerjeni navzgor: Nietzschejev (in Viriliojev) pogled na plesalca, ki naj bi poletel v nebo, je aktualen za razumevanje plesa na tehno glasbo, kajti to je oblika, ki se usmerja v vertikalo [] Moan poudarek gibanju rok je nedvomno ena odlik tehno plesa, po katerem se tudi opazno loi od preteklih, na virtuoznem delu nog temeljeih oblik, pri katerih (kot pri klasinem baletu) ima delo rok pogosto le vlogo podrejenega in stabilizirajoega dejavnika.158 To seveda ne pomeni, da so roke najpomembneji dejavnik pri tehno plesu - to mesto, kot smo e povedali, pripada koi. Smisel vkljuevanja tudi rok je, da se v plesno sinergijo s tehnologijo vpeljejo vsi parcialni deli telesa, in sicer z enim in edinim namenom: da bi bili razlaeni od posameznega biolokega telesa in priklopljeni na telo brez organov prek tehnologije. Pri tem je skupaj z Deleuzom in Guattarijem priporoljivo poudariti, da tukaj sploh ne gre za vpraanje fragmentiranega, razstavljenega telesa, za organe brez telesa (OBT). TBO je prav nasprotno. Ne obstajajo organi v smislu fragmentov v relaciji z izgubljeno enotnostjo, niti ne obstaja vrnitev k nediferenciranemu157 158Bilwet, op.cit., str. 172. Janez Strehovec, Tehnokultura, str. 108.61 v relaciji z diferenciabilno totaliteto. Obstaja samo distribucija intenzitetnih principov organov, z njihovimi pozitivnimi nedoloenimi leni, znotraj kolektivitete ali mnogoterosti, v notranjosti montae in zahvaljujo strojnim zvezam ki obratujejo na nekem TBO.159 In skoraj natanko tako Simon Reynolds opie svojo prvo pravo plesno izkunjo na tehno plesiu: Nemudoma sem bil vpeljan v novo vrsto plesa tiki in spazmi, trzaji in sunki, tresenje teles, ki se razstavljajo na loene komponente, potem pa se reintegrirajo na ravni plesia kot celote. Vsaki sestavni [subindividual] del (ud, roka, zapeta kot pitola) je bil zobec v kolektivnem 'eleem stroju', spajajo se z utripom basa in rifi sekvencerja zvonega sistema. Enotnost in samoizraanje, ki se zlivajo v energetsko polje pulziranja, valujoa evforija.160 Summa summarum. Tehnologija ne ve, kaj je to organizem. Zaradi tega gre visoko tehnificirana sodobna plesna glasba dlje kot predhodne, manj tehnificirane glasbene zvrsti, ki so se oklepale nekega posameznega dela telesa. Izniuje mejo telesa in razlaa vse njegove organe, parcialne objekte, da bi se lahko na drugem nivoju, skozi tehnologijo, reintegrirali v (kolektivno) telo brez organov. Drugi: tehnologija ne ve, kaj je to oznaevalec. Zaradi tega v tehno glasbi ni besedil in ni melodij. Obstajajo samo agramatine datoteke in ritem, ki je merljiv in izraunljiv. Skratka, zveze, intenzitete in hitrosti. In tretji: tehnologija ne ve, kaj je to subjektivacija. Zaradi tega tehno kultura ne pozna ne pravih zvezdnikov, ne prave zgodovine, ne lastnine. Pleoi ljudje v obinstvu pa so brez preteklosti in prihodnosti, ujeti v rejv dispozitiv - vseobsegajoi dogodek tehnoloke transformacije prostora in asa. Transgresirani subjekti, znotraj venega sedanjika neke druge realnosti, skuajo dosei venost v plesnem dejanju. Saj tehnologija ne ve, kaj je to - smrt.159 160A Thousand Plateaus, str. 164-165. Generation Ecstasy, str. 5.623. Politika: ONSTRAN POLITIKE63 ta brezutna informacija, ki jo proizvajamo, je produkt naih elja Paul D. Miller aka DJ Spooky that Subliminal Kid3. 1 Politika uitkaVpraanje, kateremu se na tej toki ne moremo izogniti, saj se tako reko postavlja samo po sebi, se seveda glasi, ali ima lahko omenjena transgresija subjekta in njegova ekstatina vkljuitev v kolektivno telo161 prek sodobne plesne elektronske glasbe tudi politine konsekvence? Naj za zaetek povemo, da glasba na sploh ni enostavno nekaj, kar le proizvaja ugodje dokler jo posluamo, ampak je neloljivi del drube, globoko zakoreninjen v161V doloenem smislu je vsako telo brez organov, tako kot fantazma, intersubjektivno oz. kolektivno. Prim. Mislite, da ste si naredili dobro TBO, da ste izbrali pravo Mesto, Mo in Skupnost [Collectivity] (vedno obstaja skupnost, tudi ko ste sami)... (A Thousand Plateaus, str. 152). V primeru rejv dispozitiva pa to ne pomeni, da smo vsi v enem in istem TBO (vsak si namre naredi svoje), ampak da nas prekajo iste napetosti v okviru skupnega tehno dispozitiva: TBO je kolektivno ker je kolektivna intalacija glasbe, svetlobe in drog, ki ustreza intenzitetam, ki se proizvajajo na njem.64 loveki kulturi. Ne obstaja kultura brez glasbe, prav tako kot ne obstaja kultura brez jezika. Enako kot jezik, je tudi glasba sredstvo za oblikovanje kulturne identitete; sredstvo ezkulturnega razumevanja, prav tako, kot je sredstvo ezkulturnega nerazumevanja. Glasba ne more obstajati v vakuumu, ona ni pojav naravnega sveta, temve je loveki konstrukt. Je umetna tvorba par excellence, ki se preoblee v naravo. Zaradi te svoje znailne zapeljivosti pa je glasba tudi enkratno sredstvo za irjenje ideologije.162 Najbolj nedolni hollywoodski muzikal je globlje politien od kakega propagandnega vojakega filma, ki ga financira amerika vojska; ZDA pa je najveja svetovna sila prav toliko zaradi irjenja svojih filmov in glasbe kot zaradi irjenja svoje vojake in politine moi po vsem svetu. V doloenem smislu, glasba je politika; ne obstaja glasba, ki na ta ali drug nain ni povezana z oblastjo. Vsaka glasba, vsaka organizacija zvokov tvorita sredstvo ustvarjanja ali utrjevanja skupnosti, povezavo oblasti z njenimi subjekti, atribut te oblasti, kakrna koli e je. [] Vsak glasbeni kod je ukoreninjen v ideologijah in tehnologijah doloene dobe, obenem pa jih proizvaja.163Zaradi tega je Attali v pravkar citirani knjigi lahko postavil razvpito tezo, da se glasba v doloenem smislu razvija pred drubo in da na nek nain napoveduje njen razvoj. Po tej teoriji - ki jo je razvil e leta 1975 in jo zagovarja tudi v prenovljeni izdaji iste knjige iz leta 2001 naj bi nove glasbe napovedovale nove oblike drube: ni nakljuje, e se je brezmerno razraanje orkestrov pojavilo pred brezmernim razraanjem tovarn ali e je industrializacija sredstev distribucijske glasbe prehitevala serijsko proizvodnjo vseh drugih predmetov.164 Attalijevo teorijo potrjuje tudi primer, ki sem ga obutil na lastni koi: ni namre nakljuje, da je turbo nacionalizem in populizem Miloevievega reima v Srbiji devetdesetih let napovedal in spremljal nenavaden glasbeni fenomen, ki ga je Rambo Amadeus krstil turbo folk. Navidez nepolitina in zabavna glasba, ki naj bi govorila izkljuno o ljubezni, je bila namre ena izmed glavnih trdnjav Miloevievega reima; e ni kruha, naj ljudi ne bodo prikrajani vsaj za igre, naj se zabavajo in ne razmiljajo preve. Z Attalijevo smelo zamislijo - da namre glasba odraa drubo in napoveduje njen nadaljnji razvoj - se lahko strinjamo ali ne, ne moremo pa mimo dejstva, da sta glasba in druba neloljivo povezani. Kar pa danes - ko je glasba vseprisotna in ko162 163Vsi citati iz: Nicholas Cook, Glasba. Zelo kratek uvod, Krtina, Ljubljana 2009, str. 138-141. Jacques Attali, Hrup. str. 13 oz. 16. 164 Ibid., str. 18.65 povpreen posameznik hote ali nehote v enem samem mesecu preposlua ve glasbe kot nekdo iz 18. stoletja v celem svojem ivljenju - velja bolj kot kdajkoli prej. e je torej glasba kot celota, tako danes kot v preteklosti, neloljiva od drube in oblastnih razmer, to v veji ali manji meri velja tudi za vse glasbene podzvrsti, e posebej pa za glasbe subkultur, ki so po definiciji drubeno angairane in torej politine, saj so protikulturne - in tehnokultura seveda tukaj ni nikakrna izjema. Dananja urbana, zahodna druba ali druba pod zahodnim vplivom je razdrobljena na neteto posameznih, eprav medsebojno prekrivajoih se podkultur, vsaka od njih pa ima svojo glasbeno identiteto. V dananjem svetu je odloanje o tem, katero glasbo posluati, pomemben del opredeljevanja samega sebe in sporoanja drugim, ne samo kaj eli postati [], temve tudi kdo si.165 In kako se opredeljujejo tisti, ki posluajo tehno glasbo, kakno je njihovo politino sporoilo, njihov ivljenjski kredo? Navidez je presenetljivo, da se za razliko od vseh prejnjih mnoinih mladinskih subkultur povezanih z glasbo, le tehno opredeljuje kot nepolitien. Reeno z besedami avstrijske didejke Tin A 303:Tehno je bil vedno nepolitien. Vendar mora lovek enkrat zavzeti stalie. Preprosto zato, da bi tem, ki jih noe zraven, pokazal, da jih noe.166 Toda to, da nekoga noe imeti ob sebi, je politino stalie par excellence. Prav tako kot zavestna ali nezavestna odloitev, da s politiko noe imeti opravka. Saj je ne-odnos, kot to na nekem mestu lepo pokae Deleuze, e naprej odnos, celo najgloblji odnos.167 Kot to pove Simon Reynolds v uvodu svoje knjige Generacija Ekstazi: Ob vsej moji rezerviranosti v zvezi s spiritualno popaenostjo in od politike vzdrano razvejanostjo rejv kulture, je moja osebna izkunja drugana. Tudi, ko sem ljubil njene moi le zaradi tega, da bi izpraznil lastno glavo, sem ugotovil, da je ta 'brezumna' glasba neskonno miselno izzivalna. In navkljub njegovi165 166Nicholas Cook, op. cit., str. 15. Navajamo po: Melita Zajc, op.cit., str. 168. Prim. tudi Maja Suni, Politinost tehnokulture?, dostopno na: http://www.ravespace.net/tehnokultura12.html, dana 13. junija 2007. 167 Prim. Fuko, str. 68. Deleuze tam sicer govori o splonem odnosu med vidnim in izrekljivim kot o dveh razsenosti dispozitiva pri Foucaultu, vendar se tovrstne splone izpeljave seveda lahko aplicirajo na posamezne dispozitive. Za izkaz avstrijske didejke namre e kako velja naslednja Deleuzova/Foucaultova splona postavka: edino izkazi lahko determinirajo, oni kaejo, vendar kaejo na nekaj drugega kot reejo. (ibid., str. 72.) Tako bo izkaz tehno je nepolitien v okviru rejv dispozitiva, kot bomo videli, pokazal prav nasprotno od tistega, kaj bo rekel: tehno je politien namre.66 razkazovalno eskapistini naravi, me je rejv v resnici spolitiziral in me prisilil globlje misliti o vpraanjih razredov, rase, spola, tehnologije.168 O kakni politiki torej govorimo, ko govorimo o politiki, ki noe imeti niesar skupnega z drugimi politikami in ki celo izjavlja, da ni politika? Politika se na angleki Wikipediji definira zelo enostavno, kot proces s katerim skupina ljudi prinaa kolektivne odloitve. Kolektivna odloitev priujoe (skozi tehnokulturo oblikovane) drubene skupine ljudi pa je ta, da noejo predpisovati nikakrne odloitve, saj noejo imeti ni s politiko. Tisto, kar jih drui ni politika, ampak plesie - ekstremni plesni uitek transgresije subjekta v ekstatini izkunji proizvajanja kolektivnega telesa: Tretje telo plee, izmakne se ideoloki kritiki: pade vanj ali pa te ne prizadene, vmesne poti ni.169 In e pri tem lahko govorimo o kaki politiki, potem je to politika telesa in obutkov, ki se formira skozi dotik, zvok in senzacije, in ki bo izdana, e jo bomo artikulirali v govor ali tekst; skratka, politika kolektivnega transa in ekstaze. Ali lahko torej govorimo o politiki uitka? V poglavju s simptomatinim naslovom Uitek kot dravni zloin,170 na katerega se tukaj opiramo, raziskovalec na podrojih interneta in drubenih gibanj, Tim Jordan, jasno razlikuje med uitkom, ki je povezan s politiko [pleasure and politics] in uitkom, ki je politika [pleasure as politics ali pleasure-politics]. Primer za prvi tip aktivizma uitka bi bili recimo razlini Live Aidi, torej dobrodelni in strankarski koncerti, ali pa dogodki podobni tistemu iz leta 1995, ki ga sam Jordan navaja, ko je bila mnoica z neke rejv zabave mobilizirana za blokado cestnega kriia v londonskem Camdenu zaradi doseganja doloenega politinega cilja. Za razliko od prvega tipa politizacije uitka, ko torej doloena politika mobilizira uitek za svoje cilje, pa obstaja tudi drugi nain njegovega aktivizma - ki je po Jordanu edini resnini aktivizem uitka - ko uitek ni ve sredstvo za uresniitev kakrne koli politine ideje ali dejanja, ampak je svoj lastni cilj in sredstvo obenem. Gre za neke vrste neartikulirano politino dejanje, ki je imanentno samemu uitku, ki pa nima drugega cilja kot da afirmira samega sebe uitek namre: Med zvokom, razsvetljavo, drogami, asom, telesi in prostorom nastaja sistem168 169Generation Ecstasy, str. 10. Bilwet, op.cit., str. 171-172 170 Pleasure as a State Crime, v: Tim Jordan, Activism!, str. 81-99.67 odnosov, ki formira lastno politiko. Ta druga, bena in pogosto skrita oblika uitka, je uitek kot politika ali politika uitka.171 Jordan razlikuje tri gonilne osi taknega uitka-politike. Prvi, smisel je enako emocija: [] kolektivna identiteta v politiki uitka je edinstvena [v primerjavi z drugimi drubenimi gibanji], ker v takni politiki smisel ne obstaja skupaj z emocijo smisel je emocija. V politiki uitka pomen ne vkljuuje obutek, ampak je obutek.172 Drugi, kolektivni solipsizem: Pod kolektivnim solipsizmom mislim nezmonost posameznikov, vseh njih, da artikulirajo iz esar sestoji njihova kolektivna identiteta. To je tisti 'kaj sem ti rekel', ki nikoli ne more biti izreen.173 In tretji, reakcija na represijo. Glede slednjega bo mogoe zanimivo povedati, da sami izvajalci te in takne nepolitine tehno glasbe postavljajo njene zaetke v kontekst nemke glasbene avantgarde in upornikih gibanj s konca 60-ih let dvajsetega stoletja.174 Sam Jordan pa delno pojasnjuje rejv gibanje kot reakcijo na konzervativno politiko z obeh strani Atlantika v 80-ih in 90-ih in ga torej postavlja nasproti represivnima aparatoma reaganizma in thatcerizma: Konservativni poskus okrepitve tega, kaj je pomenilo biti Britanec ali Amerian, s preemanjem te identitete z znailnostmi tekega dela, samoodpovedi, doloenih rasnih znailnosti in tako naprej, je napaden z mnogoterostjo, hedonizmom in hibridnostjo, ki so doseeni v rejvu in njegovih dogodkih.175 Sami rejverji pa leto 1988 razglasijo za drugo poletje ljubezni po letu 1968, ki se v bistvenih tokah zelo razlikuje od prvega poletja ljubezni. Ne zanima ga namre ne politika, kaj ele revolucija, in tudi ljubezen je postavljena pod vpraaj edino, kar zanima rejverje je nora zabava oziroma uitek: 'Poletje ljubezni? Kakna stara jajca. Raje poletje dobre zabave! Kot so otroci vedno poeli, vse od asov Mrzlice sobotne noi.'176 Pa vendar gre tukaj za neko transgresijo uitka, ki e sama na sebi vsebuje doloen politini oziroma revolucionarni potencial, saj se e kako vtika v oblastna razmerja: Tisto, kar zdaj moramo izgubiti, je ta zahrbtna, korozivna prekanjenost, ta potreba po zbiranju in shranjevanju. Odpreti moramo svoje mogane, ki so bili ustavljeni in priklopljeni na171 172Ibid., str. 83. Ibid., str. 91 173 Ibid., str. 93. 174 Glej: Melita Zajc, Tehnologije in drube., str 170. 175 Tim Jordan, op. cit., str. 89. 176 Gre za pevca spolitiziranega plesnega pop benda Soho; navajamo po Simon Reynolds, op. cit., str. 65.68 nepotrebne informacije, in nai udi morajo e enkrat izklesati v zraku vzorce svojih elja ne da bi slavili mero in gladkost sinkopiranega jazza-funka, ampak telesno glasbo popolne osvoboditve. Iz uitka moramo e enkrat narediti zloin proti dravi177 Reeno, storjeno: hiter razvoj rejv scene v Veliki Britaniji je namre leta 1994 privedel do zakona Criminal Justice and Public Order Act, ki prepoveduje rejv zabave na prostem. Rejv se tam definira kot zbiranje 100+ ljudi, na katerem se glasneja glasba (ki se v celoti ali v glavnem odlikuje z emisijo zaporednih repetitivnih zvokov) izvaja na taken nain, da povzroa resno vzburjanje lokalne skupnosti, na prostem in ponoi.178 Kot osnoven razlog za prepoved se torej navaja hrup, ki moti sosede in na katerega seveda niti sama oblast ni imuna: Ni oblasti brez nadzora nad hrupom, brez kodnega sistema za analiziranje, zaznamovanje, omejevanje, dresiranje, zatiranje, kanaliziranje zvokov. Zvokov govorice, telesa, orodja, predmetov, odnosov z drugimi in s sabo.179 Drugi razlog, ki ga v zakonu sicer ne najdemo kot obrazloitev, vendar je enako, e ne celo bolj pomemben od prvega, pa je ta, da oblast, ki mora torej analizirati, zaznamovati in omejevati hrup, e bolj mora dresirati, zatirati in kanalizirati eljo in uitek, kajpak. Posredovan skozi mnoge izkunje, lahko uitek postane jedro kolektivne identitete, ki dezorganizirana sebstva povlee v transgresijo. Takna transgresija je lahko dovolj resna, da jo identificirajo in napadejo. Ko je uitek politika, lahko postane dravni zloin.180 Zakon iz leta 1994 seveda ni ustavil ilegalnih rejv zbiranj, ki so potem postala samo e bolj organizirana in tajna, celo do takne mere, da njihova izvedba vasih spominja na pravo gverilsko akcijo. Informacije o partijih so se prenaale po razlinih kanalih, od ust do ust ali drugae, s pojavom interneta pa je vse postalo e bolj enostavno. Decentralizirana mrea se je paradoksalno pokazala kot popolno orodje za organiziranje kolektivne izkunje ekstaze znotraj telesa brez organov. Njeno sredie je seveda zasedlo to virtualno in nevidno kolektivno telo, ki komaj aka, da se re-konstruira177Gre za tekst novinarja New Musical Expressa, Barney Hoskinsa, iz leta 1981, ki se sicer ne nanaa na tehno glasbo, ampak na skupino Birthday Party, eprav ga Simon Reynolds v svoji knjigi vseeno navaja kot najbolji opis tega, kaj se je dogajalo na rejvih v 80-ih in 90-ih letih (ibid., str. 4.), Tim Jordan pa je vzel zadnji stavek za moto poglavja, na katerega se tukaj opiramo. 178 http://www.partyvibe.com/vbulletin/view.php?pg=a_guide_to_the_criminal_justice_act_of-1994. Za konkretne dogodke, ki so povzroili priujoi zakon pa glej poglavje Spiral Tribe and the Crusty-Raver Movement, 1991-97, v: Simon Reynolds, Generation Ecstasy, str 162-178. 179 Jacques Attali, op.cit., str. 13 180 Tim Jordan, op.cit., str. 99.69 in spet postane ekstatino ivo meso rejverjev. Okoli njega pa lahko nomadski kroijo najrazlineje organizacije, ideje, dogodki in posamezniki.181 Ker se osredotoa predvsem na aktivistini aspekt politike uitka, je Jordanovo zanimivo analizo mogoe dopolniti v ve smereh. V naslednjem poglavju bomo tako obravnavali (za)hrbtno stran takega uitka, se pravi ne njegov revolucionarni potencial, ampak realno monost kapitalistine indoktrinacije, se pravi revolucionarne impotentnosti uitka. V zadnjem poglavju pa bomo skuali pogledati na celo stvar z nezainteresiranega zornega kota tehnologije. Tukaj pa bomo izpostavili e eno znailnost takega uitka, ki se nam zdi bistvena, Jordan pa ji ne posvea posebne pozornosti. Razen tega, da je kolektiven, gre pri uitku kot politiki namre za uitek, ki v bistvu nikoli ni doseen. To ni orgazmini uitek zadovoljitve - rejverji nikoli ne doseejo vrhunca, se potolaijo in gredo domov - ampak ekstatini uitek nenehnega prihajanja; ki pa nikoli ne pride: Bil je to obutek dotika, neke ljubee senzualnosti ampak ni lo za seksualnost.182 Kraj uitka je seveda vselej isti, je telo. Vendar uitek ni nujno samo egoistien, lociran na lastno telo, ni le posebej koncentriran na erogene cone oziroma, e posebej, na falini del telesa. Uitek ni zgolj falini uitek, uitek samotarja in idiota.183 In eprav so rejv dogodki na splono - da sploh ne omenjamo javnih ljubezenskih parad - pogosto navidez seksualno obarvani, je pravzaprav veliki del te seksualne energije v nekem smislu usmerjen proti tehnologiji oziroma proti posameznim parcialnim objektom drugih teles, in ne proti kakemu realnemu seksualnemu objektu v obliki osebe iz krvi in mesa. To ni ni nenavadnega, e pozabimo na psihoanalizo in se spomnimo tistega, kar pravita Deleuze in Guattari glede seksualnosti, sklicujo se na nek del iz Marxove Kritike Heglove filozofije dravnega prava: Marx pravi nekaj bolj skrivnostnega: prava razlika ni razlika med dvema lovekima spoloma, ampak razlika med ljudskim spolom in 'ne-ljudskim spolom' [] Z nekaj stavki je Marx, tako skop in zaprt, ko beseda nanese na seksualnost, povzroil, da je odletelo v zrak tisto, kar bo zasunjilo Freuda in celotno psihoanalizo: antropomorfna predstava spola! [] To je to, elei stroji ali ne-ljudski spol: ne en, ne dva spola, ampak n spolov.181 182Prim. ibid., str. 87. Simon Reynolds, op.cit., str. 63. 183 Prim.: Peter Klepec, Dobikonosne strasti, Kapitalizem in perverzija 1, str. 132.70 Shizoanaliza je spremenljiva analiza n spolov v enem subjektu, izven antropomorfne predstave, ki mu jo vsiljuje druba ali kakno ima sam o lastni seksualnosti. Shizoanalitina formula elee revolucije se bo najprej glasila: vsakomur njegovi spoli.184 Skratka, kot smo e vekrat povedali, rejverji v nekem smislu niso v stiku drug z drugim, ampak s tehnologijo - kraj uitka in hkrati objekt poelenja je predvsem lastno telo, ki stopa v stik z tehnologijo prek telesa brez organov: Rejverji vasih ne opaajo razsvetljavo, druge rejverje ali glasbo kot loene elemente, ampak jih utijo kot eden edini intenziven dogodek.185 Tehnologija in telo brez organov torej ne vesta kaj je zadovoljitev uitka: obstaja le polje imanence tehnologije, ravnina konsistence telesa brez organov, intenziteta materije = 0. Zaradi tega o priujoem uitku lahko govorimo kot o plaisir, v smislu specifine rabe tega izraza pri Foucaultu, ki ga Peter Klepec v pomanjkanju boljega termina prevaja z uitkarjenje, kar naj bi pomenilo hkrati ugodje, uitek, zadovoljstvo, veselje, strast, naslada, razvedrilo. Ta in taken Foucaultov uitek pa je zelo blizu tistemu, kar se v Lacanovem besednjaku imenuje nagon, oziroma tistemu, kaj Deleuze imenuje elja.186 Glede slednjega je Foucault po Deleuzovem prievanju tudi izrecno zatrjeval, da to, kar sam imenuje plaisir, nastopa natanko kot tisto, kar Deleuze imenuje dsir.187 In res je, da lahko v zvezi z uitkom, ki nas tukaj zanima - ki torej funkcionira kot nekakno sredie vseskozi nastajajoe kolektivitete, ki vpeljuje deteritorializirane subjekte v transgresijo telesa brez organov - govorimo kot o uitku, ki nastopa natanko kot tisto, kar Deleuze imenuje elja. Le neskonna in nikoli zadovoljena elja - ki pa ji zaradi tega ni ne manjka - lahko ima revolucionarni potencial in ne minljivi in samozadostni uitek. Kot to na nekem mestu razloi sam Deleuze: Kar zadeva mene osebno, jaz sploh ne prenesem besede 'plaisir' [uitek] A zakaj? Zame elja ne vsebuje nobenega manka; prav tako elja ni neka naravna danost; funkcionira zgolj kot eno s heterogenimi ustroji; je proces v nasprotju s strukturo ali genezo; je afekt v nasprotju z184 185Anti-Edip, str. 240-242 Tim Jordan, op.cit., str. 86. 186 O problematiki v zvezi s priujoo terminologijo glej poglavje 'Coitus reservatus' ali 'se faire commander' v: Peter Klepec, op.cit., posebej pa str. 254-270. Prim. tudi: elja in uitek sta inherentno antagonistina, celo izkljuujoa se: raison d'tre elje[] ni v tem, da udejanji svoj cilj, da najde polno zadovoljitev, temve v tem, da se reproducira kot elja kako je torej kljub vsemu mogoe povezati eljo in uitek, jamiti minimum uitka znotraj elje? Med nezdruljivima domenama elje in uitka posreduje Lacanov objet petit a [mali objekt a ali objekt-razlog elje] Slavoj iek, Kuga fantazem, op.cit., str. 36. 187 Peter Klepec, ibid., str. 257.71 obutkom [] je dogodek, v nasprotju z neko stvarjo ali osebo. Predvsem pa implicira vzpostavitev nekega polja imanence ali 'telesa brez organov', ki ga definirajo samo cone intenzivnosti, pragovi, gradienti, tokovi. To telo je ravno tako bioloko kot kolektivno in politino; na njem se tvorijo in razkrajajo ustroji, ono je tisto, ki nosi toke deteritoralizacije ustrojev ali beinic. To telo variira (telo brez organov fevdalizma ni isto kot telo brez organov kapitalizma). e ga imenujemo telo brez organov, je zato, ker se zoperstavlja vsem plastem organizacije, plastem organizma, a tudi organizacijam oblasti. Ravno skupki organizacij telesa uniujejo ravnino ali polje imanence ter elji vsiljujejo nek drug tip 'ravnine', ki vsaki plastira telo brez organov.188 V naslednjem poglavju bomo skuali pokazati, kako ti skupki (kapitalistinih) organizacij teles lahko uniijo ravnino imanence priujoega telesa brez organov in namesto neskonne in revolucionarizirajoe elje vsilijo politiki uitka uitek, ki ni ve nikakrna elja in politika, ampak je enostavno le uitek (neskonnega kroenja kapitala). Drugae povedano, pokazali bomo kako kapitalistini ustroj spreminja polno TBO, o katerem je tukaj tekla beseda, v prazno oz. kancerogeno TBO.3. 2 Onstran politike uitka: - Uivaj!Uitek je hlapcu zlahka dostopen, podloniko delo pa ostane. Jacques LacanJasno je zakaj politika uitka vedno hodi po noevem rezilu kapitala. Po eni strani ji grozi nevarnost, da bi se artikulirala kot politika, s imer bi izgubila ves svoj smisel in postala le ena izmed tevilnih uradnih politik. Po drugi strani pa ji grozi e veja nevarnost, da bi se potopila v uitek, s em bi izgubila svoj revolucionarni potencial in postala le uitek, ki je resnino onstran politike. Re je zelo muna in spravlja v zadrego, saj nikakor ne moremo doloiti nobene meje, ker bi bila priujoa politika izdana, e bi jo artikulirali v govor ali tekst.188Gilles Deleuze, Deux rgimes des foux. Textes et entretiens 1975-1995, Minuit, Pariz 2003, str. 119-120. Navajamo po: ibid., str 257.72 Nevarnosti pa so res tevilne. Politika uitka tako pogosto zapade v transcendentalistini, newagerski misticizem in zane govoriti o vijih ravneh zavesti in oceanski povezanosti s lovetvom, Zemljo, Kozmosom. Gre za temana zakotja v katerih se poraja novi, recimo kar kibernetski obskurantizem, povezan za razmahom razlinih sekt, ki kot alfo in omego bivanja sprejemajo trivialno eksplicitne doseke novih tehnologij, vmeane v kontekste tradicionalnih in novih religij. 189 Po eni strani politiki uitka grozi eko-aktivizem, po drugi anarho-kapitalizem; ali pa kar potronitvo kot tako: portni copati Airwalk, hlae Carharrt in srajce Diesel so propaganda za bolje ivljenje; napana znamka pomeni napano ivljenje v tej toki je rejver huji dogmatik od stalinista.190 Ko govorimo o nevarnostih, pa seveda nikakor ne moremo mimo negativnega vpliva drog, ki z lahkoto spremenijo polno, ekstatino, kolektivno telo rejverjev v prazno, mrzlo, drogirano telo brez organov; tehno in rejv kulturo pa pogreznejo v socialno margino, dale od vsake politike, kulture in ne nazadnje uitka. Veliko kritik politike uitka prav tako prihaja tudi zaradi njenega fragmentiranega, razpolovljenega subjekta; ponavadi je ta le ez vikend subjekt uitka, med tednom pa je navaden, normalen korporativni subjekt, ki ne uiva, ampak pridno dela, spotujo drubene norme in dravne zakone.191 Natetih pasti se zaveda tudi Simon Reynolds, ki na zaetku svoje knjige to problematiko strne v osebno izpoved: Kot odraslo osebo z leviarsko-liberalnimi preprianji me vasih skrbi, ali je lahko rekreacijska uporaba drog sploh ustrezna osnova za kulturo, da o kontrakulturi sploh ne govorimo. Ali ne gre pri rejvu enostavno za zapravljanje utopinih energij v praznini, ali pa se idealizem ki ga katalizira, lahko raziri, transformirajo vsakdanje ivljenje? Ali se lahko oceanski, 'povezani smo!' obutki, ki smo jih izkusili na plesiu, integrirajo v vsakdanje borbe za 'biti bolji lovek'? Uiti se, da 'izgubi sebe', je lahko razsvetljujoe, vendar je lahko tudi zelo sebino in vkljuuje pohlep po intenzivnih, oarljivih izkunjah.192189 190Janez Strehovec, Tehnokultura, str. 18. Robert Kurz, Svet kot volja in dizajn. Postmoderna levica in estetizacija krize, Krtina, Ljubljana 2000, str. 39 191 Glede tega je zanimivo omeniti zgodbo iz zgodnje faze rejva, ko so se nekateri obiskovalci enega izmed prvih britanskih house klubov, Shooma, zaeli odloati, da bi zapustili svoje redno delo in se popolnoma predali uitku. Ko je njihovo tevilo naraslo do te mere, da je stvar postala resna, je moral vodja kluba, Danny Rampling, poslati pisno pronjo vsem lanom kluba, naj ne dajejo odpovedi na delovnih mestih. Navajamo po: Tim Jordan, op.cit., str. 94-95. 192 Generation Ecstasy, str. 10.73 Za nevarnosti, ki smo jih do zdaj nateli, bi tovari Lenin rekel, da prihajajo iz naih vrst, se pravi od znotraj; vendar zunanji sovranik, kot so to komunisti dobro vedeli, prav tako nikoli ne spi. Tukaj se seveda pozivamo na komunizem ironino prav tako bi se lahko pozvali tudi na kako drugo, bolj aktualno ideologijo -, in sicer z namenom izpostavljanja dejstva, da je v okviru ideologije meja med tistim, kar je zunaj, in tistim, kar je znotraj, zelo relativna in fleksibilna. O ideologiji pa govorimo zaradi tega, ker rejv in tehno kultura tako kot nista nepolitini nikakor nista imuni na ideoloke interpelacije. Kot pravi Strehovec, [tehno] eksplicitno ne prinaa kakih razvidnih politinih sporoil (v tem pogledu je veliko amorfneji od rokovskih in hipijevskih subkultur), vendar pa v tej naelni nevtralnosti nikakor ni imun pred agresivnimi ideolokimi polastitvami.193 Na tem mestu se je seveda treba spomniti vplivnega marksistinega teksta Ideologija in ideoloki aparat drave, s katerim Althusser poleg dravne oblasti in dravnega (represivnega) aparata uvede e neko tretjo realnost, ki jo poimenuje ideoloki aparat drave oz. IAD: Z ideolokimi aparati drave mislimo neko doloeno tevilo realnosti, ki se neposrednemu opazovalcu kaejo kot posebne in specializirane institucije.194 Althusser tam, z vsemi pridrki, ki jih vsebuje ta zahteva, nateje osem taknih intitucij oz. aparatov, pri emer vrstni red nima posebnega pomena: verski, olski, druinski, pravni, politini, sindikalni, informacijski in kulturni IAD. Danes, ko obstajajo tudi drugi in drugani ideoloki aparati, je mogoe bolj smiselno, da namesto o ideolokih aparatih drave govorimo o ideolokih aparatih kapitalizma oziroma - kot to z doloeno dozo ironije predlaga Strehovec - o ideolokem aparatu naddrave, se pravi transpolitike.195 Vendar Althusserjev izum s tovrstno globalizacijo vladajoe (kapitalistino-potronike) ideologije seveda ni izgubil veliko na aktualnosti. Le da so pravila igre zdaj nekoliko spremenjena: ideologija se danes pri svojem delovanju ne opira ve na mehanizem interpelacije posameznikov v subjekte. Liberalizem vpeljuje vrednostno nevtralen mehanizem 'katerega prosta igra lahko193 194Tehnokultura, str. 112. Louis Althusser, Ideologija in ideoloki aparat drave, v: Louis Althusser, Izbrani spisi, Zaloba /*cf, Ljubljana 2000, str. 70. Za poglobljeno analizo in zabavno aplikacijo tega Althusserjevega teksta na psihoanalizo glej: Bogdan Lenik: Subjekt v analizi, ISH Fakulteta za podiplomski humanistini tudij, Ljubljana 1997. 195 Tehnokultura, str. 40.74 avtomatino generira eleni politini red, brez tega, da bi posameznike na kateri koli toki interpelirala v subjekte'. Brezimni uitek ne more biti ime za interpelacijo v pravem pomenu besede; prej gre za neke vrste slepi gon, na katerega ni pripeta nobena simbolna vrednostna forma vse takne simbolne proteze so zaasne in fleksibilne, zato se posameznika nenehno nagovarja k temu, da se 'ponovno iznajde'.196 e skuamo zdaj za poskus v lui te althusserjanske problematike osvetliti nae kolektivno telo in njegovo politiko uitka, bomo ugotovili naslednje: uitek kot politika stoji ravno nasproti (dravne) politike, (dravne) oblasti in (dravnega) represivnega aparata in je z njimi v nenehnem direktnem konfliktu, kar smo tudi pokazali v prejnjem poglavju. Kar pa se ideolokega aparata (naddrave/kapitala) tie, so stvari - tako kot pri Althusserju - malce bolj zapletene. Rejv dispozitiv namre lahko razumemo kot neke vrste (anti)ideoloki aparat, ki deteritorializira vse druge ideoloke aparate. Pa vendar jih na nekem drugem nivoju reteritorializira. e vzamemo kot primer recimo osem ideolokih aparatov (IA), ki jih navaja Althusser, bomo ugotovili, da ima tehno kultura svoj lastni religiozni IA (vera v tehnologijo, droge, naravo ), olski IA (smisel=emocija, kolektivni solipsizem ), druinski IA (vsi, ki smo v kolektivnem telesu), pravni IA (pravo do zabave, pravice 'veteranov' in pravice 'mlajih' niso enake ), politini IA (politika uitka), sindikalni IA (sindikat za organizacijo partijev), kulturni IA (tehnokultura, kontrakultura ) in informacijski IA (prek spleta, od ust do ust ). Za kaj pravzaprav gre? Tukaj bomo povzeli nekaj Althusserjevih zastavkov, ki nam lahko pomagajo, da razsvetlimo priujoi problem: Prvi, represivni aparat (drave) deluje predvsem s silo, ideoloki aparat (naddrave) predvsem z ideologijo. Drugi, ideologija temelji na zgodovini drubenih formacij, se pravi, na zgodovini produkcijskih nainov, ki se povezujejo v drubenih formacijah, in razrednih bojih, ki v njih potekajo.197 Zaradi tega seveda posamezne ideologije imajo svoje zgodovine.196Slavoj iek, Trije fragmenti o etiki onstran interpelacije, v: Althusser (ur. Mladen Dolar), Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2007, str. 183. 197 Louis Althusser, op. cit., str. 84.75 Vendar (tretji) ko govorimo o ideologiji nasploh, lahko reemo, da ideologija nima zgodovine, je neka nezgodovinsko realnost: ideologije je vena, prav kakor je veno nezavedno.198 In etrti, (1. teza) ideologija predstavlja imaginarno razmerje med individuumi in njihovimi realnimi eksistennimi razmerami in (2. teza) ideologija ima materialno eksistenco.199 Prvi dve vpraanji, na kateri moramo odgovoriti, se glasita: katera ideologija je znailna za ideoloki aparat zgodovinske formacije, v kateri se nahajamo? In kaken je njen odnos do zgodovine? Gre seveda za kapitalistino-potroniki ideoloki aparat in njegovo ideologijo, pri emer je pomembno, da imamo v mislih, da kapitalizem ni enostavno le e ena zgodovinska formacija med drugimi, ampak red, ki na nek nain - s permanentnim samorevolucioniranjem nenehno ukinja zgodovino in skua fiksirati obstojee stanje za veno. Zaradi tega lahko o globalni kapitalistino-potroniki ideologiji v doloenem smislu govorimo kot o ideologiji nasploh, o kateri je govoril Althusser. Je vena, prav tako, kot je veno nezavedno. Ena najbolj bistvenih potez ideologije (tako kot nezavednega) pa je v tem, da gre za nekaj samoumevnega in oitnega: ideoloka identifikacija nas zares dri natanko tedaj, ko ohranjamo zavest o tem, da nismo povsem identini z njo, da je pod njo bogata loveka osebnost 'ni vse ideologija, pod ideoloko masko sem tudi lovek' je sama oblika ideologije, njene 'praktine uinkovitosti'200 Zaradi tega lahko izkaz, ki je paradigmatien za rejv in tehno kulturo - noem imeti ni s politiko, zanima me le uitek - razumemo tudi kot izkaz, ki je v samem jedru kapitalistino-potronike ideologije: - Ni vse politika/ideologija, obstaja tudi uitek, ne boste mi vzeli mojega uitka. - Uivaj! - pravi Kapital. Nihe ti ne bo vzel tvojega uitka. Nasprotno, dali ti bom e ve uitka, proizvedli bom neskonno tevilo uitkov; samo zate, se razume, pod pogojem, da plaa zanj To nas privede do drugih dveh vpraanj, ki sta v zvezi z Althusserjevima dvema tezama: kako kapitalistino-potronika ideologija predstavlja imaginarno razmerje med individuumi in njihovimi realnimi eksistennimi razmerami? In kakna je njena materialna eksistenca oziroma kakne so njene prakse? Gre za vpraanji, ki sta zelo198 199Prim. ibid., 86-87. Glej: ibid., 87-91. Althusser pod materialno eksistenco misli predvsem na prakse v okviru doloenega ideolokega aparata, npr. molitev v religioznem IAD, pouk v olskem IAD itn. 200 Slavoj iek, Kuga fantazem, str. 40.76 povezani, odgovor pa tii v zelo posreeni in jasni ikovi opredelitvi kljunega antagonizma, znailnega za dananjo drubo: Med antagonizmi, ki so znailni za nao dobo (na eni strani globalizacija svetovnega trga, na drugi strani poudarjanje etninih partikularnosti, itn.), morda kljuno mesto pripada antagonizmu med abstraktnostjo, ki vse bolj doloa naa ivljenja (v obliki digitalizacije, spekulativnih trnih razmer itn.), in poplavo kvazi-konkretnih podob.201 Torej, po eni strani imamo abstraktnost, po drugi pa kvazi-konkretne podobe. Pri emer je bistvenega pomena to, da je ta in takna abstraktnost (digitalizacija, spekulativne trne razmere) v doloenem smislu realna, se pravi konkretna - dokler so te in takne kvazi-konkretne podobe seveda po definiciji v doloenem smislu abstraktne (sicer ne bi bile kvazi-konkretne, ampak konkretne podobe). Prav ta dananje bliina med abstraktnostjo in konkretnostjo omogoa neskonno kroenje kapitala in permanentno samorevolucioniranje sodobnega kapitalizma, ki je neloljivo povezano z sodobnimi tehnologijami, saj brez teh ni ne digitalizacije, ne spekulativnih trnih razmer, ne kvazi-konkretnih podob itn.202 Pri tem pa se ne moremo strinjati z ikom ter tevilnimi drugi postmarksistino ali postheglovsko usmerjenimi misleci, ki trdijo, da gre tukaj za nekaken dialektini proces. Ne obstajata nikakrni teza in antiteza, e manj pa sinteza, obstajajo samo deteritoralizacije in reteritorializacije, kodiranja in dekodiranja tokov kapitala, ki se ne dogajajo sukcesivno, ampak hkrati; veno vraanje enakega/razlinega, veno kroenje kapitala. Kako torej ta navidezni ambivalentni antagonizem sodobnega kapitalizma, ki je neloljivo povezan s sodobnimi tehnologijami, strukturira nae imaginarno? In kako to imaginarno povezuje z naimi realnimi eksistennimi razmerami? Drugae povedano, kako kapitalizem s pomojo sodobnih tehnologij strukturira svojo/nao ideologijo? e je201 202Ibid, str. 7 Prim. Dri, to je nae realnost pod pogojem, da tej podobi iz [Komunistinega] manifesta ne pozabimo dodati njen inherentni dialektini nasprotek, 'spiritualizacijo' samega materialnega produkcijskega procesa [ ] Ko Marx opisuje noro samoopijajoo se cirkulacijo kapitala [ ] je preve poenostavljeno zatrjevati, da je prikazen te samooplajajoe se poasti, ki na svoji poti ne pozna nobenih lovekih ali okoljskih ozirov, ideoloka abstrakcija [moj poudarek] in da nikoli ne smemo pozabiti, da se v ozadju te abstrakcije nahajajo resnini ljudje in naravni predmeti, katerih produkcijske zmonosti in resursi so temelj cirkulacije kapitala, ki se hrani na njih kot orjaki parazit. Teava je v tem, da 'abstrakcija' ne obstaja le v nai (tj. tisti finannega pekulanta) napani percepciji drubene realnosti, temve je 'realna' natanko v pomenu, da doloa strukturo samih materialnih drubenih procesov: usoda celega sloja prebivalstva in vasih celih drav je lahko v rokah 'solipsistinega' spekulativnega plesa kapitala, ki svoj cilj profitabilnosti zasleduje z blaeno ravnodunostjo do uinkov lastnega gibanja na drubeno realnost. Slavoj iek, Poast e strai!, v: Karl Marx, Friedrich Engels, Komunistini manifest, Sanje, Ljubljana 2009, str. 41-42.77 po Althusserju ideologija imaginarno razmerje med individuumi in njihovimi realnimi eksistennimi razmerji, lahko reemo, da gre pri sodobni kapitalistino-potroniki ideologiji za neko udako, pervertirano, obrnjeno ideologijo. Po eni strani so naa realna eksistenna razmerja vse bolj imaginarna oz. je naa konkretnost vse bolj odvisna od nae abstraktnosti - lep primer za to je sedanja svetovna ekonomska kriza. Po drugi strani pa je nae imaginarno vse bolj konkretno - materializirano je v fotografijah, filmih, televiziji, softverju - predvsem pa v kapitalu. Prav zaradi tega lahko priujoa ideologija trdi, da ni ideologija in da se vse dogaja nakljuno, kajpak. Tu poanta ni v tem, da kapitalistino-potronika ideologija predstavlja imaginarno razmerje med nami in naimi realnimi eksistennimi razmerami kot realno kot sta recimo delali faistina ali komunistina ideologija. Tokrat se ni ne predstavlja - saj ni nikakrne ideologije - imaginarno razmerje je realno. Prav zaradi tega se nam kapitalizem danes kae kot zgodovinska drubena formacija, ki je nezamenljiva, kot da, e jo bomo odpravili, bomo odpravili tudi realnost samo. In kako lahko to problematiko apliciramo na nao politiko uitka, na njene subjekte in njihovo telo brez organov? V sodobni antagonistini drubi, ki je ubrala hkratna pota abstraktnosti in konkretnosti, je rejv in tehno paradigma ena izmed najbolj ekstremnih oblik tega razkola. Po eni strani imamo isto abstrakcijo rejv dispozitiva (reprezentacije v kontekstu rejva so reprezentacije odsotnosti reprezentacij203) in telesa brez organov (telo brez organov je telo brez podobe204). Po drugi strani pa okoli tega telesa mrgoli neskonno tevilo njegovih konkretnih kvazi-podob, ki mu jih vsiljuje sodobna potronika druba. Kapital je seveda z lahkoto nael tevilne naine, da v kontekst rejv in tehno kulture umest tudi drugane reprezentacije, kot so reprezentacije odsotnosti reprezentacij in iznii ravnino imanence telesa brez organov, vsiljujo mu lastno kvazi-konkretno podobo, ki nima ni ve skupnega z revolucionarno eljo in politiko uitka. To seveda ni ni novega; kot opozarja Foucault: Mnenja sem, da je produkcija diskurza v vsaki drubi obenem kontrolirana, selekcionirana, organizirana in razdeljena z doloenim tevilom postopkov, katerih vloga je, da zadrujejo njegove moi in nevarnosti, obvladajo njegove nakljune dogodke, da se izognejo njegovi teki,203 204Melita Zajc, op.cit., str. 164. Gilles Deleuze, Felix Guattari, Anti-Edip, str. 10.78 zastraujoi materialnosti.205 Vendar je novost te paradigme v tem, da se danes revolucionarizirajoi uitek, elja, upor, eksces, preseek, mo itn. do potankosti ujemajo s samorevolucioniranjem samega kapitalizma! Kot poantira iek: Kaj pa, e v paralaktinem premiku na samo kapitalistino mreo gledamo kot na pravi eksces nad tokom produktivnega mnotva? Kaj pa, e dananja produkcija mnotva, ki neposredno proizvaja ivljenje, e naprej proizvaja eksces (ki je celo funkcionalno odveen), namre eksces Kapitala?206 Pri tem pa je pomembno, da je tudi zabava e postala v mnogoem spremenjena, na novo organizirana, profilirana (nastopa kot, ironino reeno, ideoloki aparat globalne naddrave, se pravi transpolitike) in tehnificirana, kajti vedno izraziteje je kodirana in aranirana s stroji, e posebno s tistimi, znailnimi za dananje trende. 207 Jasno je torej, zakaj danes, ko je rejv in tehno kultura postala le e ena lepa trna nia sodobnega kapitalizma, partiji veinoma niso ve takni kot so bili neko. Telesu brez organov je s strani skupkov (kapitalistinih) organizacij teles vsiljeno neskonno tevilo lastnih kvazi-podob. Da sploh ne omenjamo represivno restrikcijo MDMA-ja (ektazija) in safrolovega olja (od katerega se ta lahko proizvaja) s strani oblasti. Uivaj! vendar samo do doloene stopnje, brez nevarnosti kakrnekoli transgresije. Na trgu pa se vsak dan pojavljajo tevilne nove ti. dizajnerske kvazi-droge, ki najpogosteje imajo isti uinek kot dietna Coca-cola, o kateri govori iek: Coca-colo ali katerokoli drugo pijao pijemo zaradi tega, ker pogasi ejo oziroma zaradi tega, ker ima hranilno vrednost ter zaradi njenega okusa. V primeru brezkofeinske dietne Coca-cole pa hranilne vrednosti ni, prav tako pa tudi kofeina ni kot kljune sestavine njenega okusa vse, kar preostane, je isti dozdevek, umetna obljuba substance, ki nikoli ni materializirana. 208 Skratka: Ni ve potrebe za kolektivnim investiranjem organov, ti so dovolj izpolnjeni z lebdeimi podobami, ki jih kapitalizem nenehno proizvaja. [ ] te slike manj delajo na objavljanju privatnega kot na privatizaciji javnega: ves svet se dogaja v druini, brez kakrnekoli potrebe, da se zapua televizor.209205 206Red diskurza, v: Vednost-oblast-subjekt, str. 8-9. Prim. Slavoj iek, op.cit. str. 56.. 207 Janez Strehovec, Tehnokultura, str. 187. 208 Slavoj iek, Krhki absolut. Enajst tez o kranstvu in marksizmu danes, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2004, str. 16. 209 Gilles Deleuze in Felix Guattari, op.cit., str. 205.79 Zadeve so se od konca 60-ih let dvajsetega stoletja, ko sta Deleuze in Guattari to pisala, seveda veliko spremenile. Vendar na slabe: Zmaga levice je pomenila njen poraz: neposredni sovranik [tovarna, ola, druina, drava] je bil poraen, nadomestila pa ga je nova oblika celo e bolj neposrednega kapitalistinega gospostva. Trg v 'postmodernem' kapitalizmu prodira v nove sfere []210 e se omejimo le na zgornji citat iz Anti-Ojdipa, lahko reemo, da so razline oblike fleksibilnih seksualnih zvez nadomestile druino: kakne nove prilonosti za kroenje kapitala! Televizija je sicer ostala, vendar je dobila novega partnerja v obliki spletnih korporacij, ki ustvarjajo e bolje e nezasliane, nevidne lebdee podobe! Tako rejverji med tednom ne gledajo ve televizije, ampak sedijo za raunalnikom in drug z drugim izmenjujejo konkretne kvazi-podobe teles(a) brez organov prek Facebooka. Namesto, da transgresiramo in trasmutiramo kartezijanski subjekt v ekstazi telesa, smo objeli nazaj svoje male jaze in njihove spletne emblematine identitete. Rave on! Neskonni uitek je v tem, da si lahko na sedanjih spletnih socialnih omrejih in mobilnikih lastimo svoje prijatelje in znance, jih posedujemo, menjujemo, kupujemo ali prodajamo.211 Enjoy, dear comarades! Flaneurski voajer (opisan v Benjaminovih esejih o Parizu kot glavnem mestu 19. stoletja) je mutiral v sodobnega voajerja, opremljenega z mobilnimi napravami za dnevno in nono snemanje. Pri tem je znailno in zanimivo, da posneta gradiva (recimo s kamero na mobilniku) le redko prenese v album fotografij na raunalniku ali drugo digitalizirano podatkovno bazo, prav tako jih praviloma ne natisne; rabi jih le za uivanje pri, recimo, kar dvojnem gledanju, znailnem za sodobnega voajerja, ki uiva v tem, da videno tudi virtualizira, ga mesti v medij podobe.212 Skratka, uivanje in uitek. Da sklenemo: uitek je inherenten sami logiki dananjega kapitalizma, ki je e presegel logiko totalizirajoe normalnosti in ubral logiko ekscesa.213 Uitek, enako kot upor ali ljubezen kot katerikoli afekt danes tako nastopa kot glavni ekonomski dejavnik.214 Tisto, kar nam prodajajo reklamni oglasi, seveda niso sredstva za ienje, naravni jogurti ali otroke plenice, ampak uitek istega in predvsem varnega doma, nae210 211Slavoj iek, Poast e strai!, op.cit., str. 58-59. To, da na spletnih socialnih omrejih lahko kupi svojega prijatelja za virtualni denar ni preprosto ala priujoa aplikacija lepo prikazuje samo jedro 'nezavednega' kapitalistine ideologije. 212 Janez Strehovec, op. cit., str. 187. 213 Slavoj iek, op.cit.,, str. 48. 214 Prim. Peter Klepec, Dobikonosne strasti. Kapitalizem in perverzija I, str. 14.80 zdravje in sreno otrotvo naega otroka. In tu smo, kot pravi Klepec, e pri temeljni teavi in zagati subvertiranja kapitalizma, reda, v katerem je vse mogoe, reda, ki je sam svoj lastni drugi, ki je 'nenehna produkcija drugosti in nenehna valorizacija te drugosti, tj. njeno preobraanje v vrednost', reda, kjer gre, deleuzovsko reeno, neprenehna teritorializacija z roko v roki z nenehno de-teritorializacijo, reda, v katerem uitek ni prepovedan, temve zapovedan [ ] 215 Oziroma, kot to pove Deleuzov in Guattarijev prevajalec v angleino, Brian Massumi, v citatu, ki je oitno kljuen, saj ga v celoti navajata tako Klepec kot iek (slednji celo vekrat): Bolj kot je raznotero, celo blodno, toliko bolje. Normalnost izgublja svojo oporo. Regularnosti se prienjajo sproati. To sproanje normalnosti je del dinamike kapitalizma. Ne gre za enostavno osvoboditev. Gre za kapitalizmu lastno obliko moi/oblasti. To ni ve disciplinatorna institucionalna mo/oblast, ki doloa vse, temve mo/oblast kapitalizma, da proizvaja raznoterost saj se trgi zasitijo. Proizvajaj raznoterost in proizvedel bo trno nio. Tudi najbolj udne afektivne tendence so v redu dokler prinaajo denar. Kapitalizem prienja intenzivirati ali diverzificirati afekt, a le zato, da bi iz njega iztisnil preseno vrednost. Kapitalizem ugrabi afekt, da bi intenziviral potencialni profit. Afekt dobesedno valorizira. Kapitalistina logika presene vrednosti prienja prevzemati polje odnosov, ki je tudi podroje politine ekologije, etino polje upora identiteti in predvidljivim potem. To je zelo problematino in begajoe, saj se mi zdi, da obstaja doloeno sovpadanje med dinamiko kapitalistine moi/oblasti in dinamiko upora.216 In e to ni dovolj, navajamo za konec tega poglavja e eno razliico zgodbe o deteritorializaciji in reteritorializaciji, o kodiranju in dekodiranju tokov kapitala, tokrat s strani Alaina Badiouja, ki naj bi z Deleuzom, po lastnih besedah, tvoril nekaken paradoksni tandem:217 Da bi bila ekvivalentnost sama nek proces, je potreben dozdevek neke neekvivalence. Kakno neizrpno prihodnost predstavlja za trgovska vlaganja vznikanje v obliki skupnosti s svojimi zahtevami in ki naj bi jim bila lastna kulturna singularnost ensk, homoseksualcev, handikapiranih, Arabcev[, rejverjev]! In neskonne kombinacije predikativnih besed, kakna prilonost! rni homoseksualci,215 216Vznik subjekta., str. 151. Brian Massumi, Navigating Movments, v: Hope, Routledge, New York 2003, str. 224. Navajamo po: Peter Klepec, Dobikonosne strasti. Kapitalizem in perverzija I, str. 13. Glej tudi: Slavoj iek, op.cit., str. 48-49; in tudi v: Organs without bodies: Deleuze and consequences, str. 184-185. 217 Alain Badiou, Deleuze: The Clamor of Being, str. 4.81 hendikapirani Srbi, pedofilski katoliki, zmerni islamisti, poroeni duhovniki, ekoloko osveeni japiji, pokorni brezposelni, ostareli mladoletniki [ambient trenserji, eko triphoperji, down tempo progresivci itn.]! V vsakem primeru socialna podoba avtorizira nove proizvode, specializirane revije, ustrezna trgovska sredia, 'svobodne' radijske postaje, ciljno usmerjene oglaevalske mree in nenazadnje opojne 'drubene debate' ob urah najveje gledanosti ali posluanosti. Deleuze je to natanno izrazil: kapitalistina deteritorializacija potrebuje neprestano reteritorializacijo.218 Stopamo v dispozitiv vseh dispozitivov: zali smo v cono neskonnega remiksa.3. 3 Politike tehnologij(e)Theatrum philosophicum: Nietzsche Deleuze - Foucault Pokazali smo, kako Deleuze, izhajajo iz Nietzschejeve filozofije, razume telo kot kombinacijo razmerja sil; telo ni enostavna fizina danost, v smislu biolokega organizma, ampak predvsem nekakna virtualna razsenost, imanentna tej fizini realnosti, okoli katere se bojuje mnotvo sil. Povrno branje Foucaulta bi lahko nekoga privedlo do zakljuka, da Foucault razume telo drugae, saj je pri njem najti tevilne opise fizinega telesa, ki ga muijo, zapirajo, secirajo, analizirajo itn. Pa vendar ni tako. Celoten Foucaultov miselni projekt lahko v bistvu razumemo kot poskus, da se pride do vednosti o tem, kako doloene sile - reimi vednosti in oblasti - prisvajajo doloene sile v218Alain Badiou, Sveti Pavel. Utemeljitev univerzalnosti, Problemi XXXVI, 5-6, Analecta, Ljubljana 1998, str. 13.82 telesu: Telo: povrina vpisovanja dogodkov [], prostor disociacije jaza [], volumen v nenehnem drobljenju. [] [Genealogija] mora pokazati telo, potiskano z zgodovino, in zgodovino, ki uniuje telo219 Povsem je razvidno, da je telo, o katerem tukaj govori Foucault, samo po eni strani konkretno, fizino telo, na in v katerega se edino lahko vpisujejo dogodki. Po drugi strani pa je telo, ki ga mora pokazati genealoka metoda, neko povsem drugo in drugano telo od tistega, ki ga doloajo aktualni reimi vednosti in oblasti. Kot to pove plesni teoretik Andr Lepecki, govore o Foucaultovi, Derridajevi ter Deleuzovi in Guattarijevi filozofiji telesa: Njihova filozofija namre ni le filozofija telesa, temve tudi filozofija, ki snuje koncepte, upotevajo politino preokvirjanje telesa. Njihova filozofija telesa ne razume kot samozadostne in zaprte entitete, marve kot odprt in dinamien sistem izmenjave, ki nenehno proizvaja oblike podrejanja in nadzora, pa tudi odpora in postajanja.220 Foucault v tekstu o genealogiji tudi izrecno pove, da ga konkretno telo, s katerim se ukvarjajo zgodovinarji, ne zanima: 'Dejanska' zgodovina [to je genealogija] se od zgodovine zgodovinarjev razlikuje po tem, da se ne opira na nobeno stalnico: ni v loveku niti njegovo telo ni dovolj stalno, da bi razumel druge ljudi in se v njih prepoznal. [] Zgodovina bo 'dejanska' toliko, kolikor bo vpeljala diskontinuiteto v nao bit samo. Razdelila bo naa ustva, dramatizirala nae nagone, pomnoila nae telo in ga obrnila proti samemu sebi [moji poudarki].221 Foucaultovo pozno vraanje k problematiki skrbi zase v stari Griji iz tukajnje perspektive torej lahko razumemo tudi kot epistemoloki obrat od preuevanja tega in taknega, s strani zgodovine unienega telesa - k nekim drugim telesom, z druganimi kombinacijami sil, ki so obstajala, preden so se jih polastile in uniile aktualne zgodovinske sile. Toda, kaj misli Foucault s tem, da je dejanska zgodovina oz. genealogija dejanska le kolikor lahko vpelje diskontinuiteto v nao bit samo? Kako bo to genealogija pomnoila nae telo in ga obrnila proti samemu sebi? (Ali Foucault res od nekdaj pie le fikcije, kot trdi na nekem mestu?) Kako, e ne tako, da v dani red stvari, v tisto, kar je, vpelje neko drugo, virtualno dimenzijo. Pri emer moramo to virtualnost razumeti natanko v deleuzovskem pomenu tega pojma, torej kot nekaj, kar se ne zoperstavlja realnemu, ampak zgolj aktualnemu.219 220Prim. Michel Foucault, Nietzsche, genealogija, zgodovina, v: Vednost-oblast-subjekt, str. 94. Andr Lepecki, Izrpavajoi ples, str. 18. 221 Nietzsche, genealogija, zgodovina, op.cit.., str. 99.83 Edino tako lahko dejanska zgodovina vpelje diskontinuiteto v samo bit, pomnoi nae telo in ga obrne proti samemu sebi. Tako razumljena diagnostika skozi igro razlokov ne vzpostavi konstante nae identitete. Ugotavlja, da smo mi sami razlika, da je na um razlika diskurzov, naa zgodovina razlika med asi in na jaz razlika med maskami.222 Genealogija je torej dejanska zgodovina, ker je zgodovina virtualnega, in hkrati tudi virtualno zgodovine: prei na dogodke tam, kjer jih najmanj priakujemo, in v tistem, kar domnevno sploh nima zgodovine v ustvih, ljubezni, zavesti, instinktih; razumeti njihovo vraanje, ne zato, da bi zartali poasno krivuljo neke evolucije, ampak da bi znova odkrili razline prizore, v katerih so igrali razline vloge; doloiti celo toko njihovega umanjkanja, trenutek, ko jih ni bilo [moja poudarka].223 Reemo torej lahko, da je genealogija v nekem smislu vraanje, ponavljanje zgodovine, ki se ni nikoli zgodila. Ona vraa in preobraa zgodovino; ponavlja jo, da bi jo spremenila. To je mono ker to kar to ponavljanje ponavlja ni to, kakna je preteklost 'zares bila', ampak virtualnost inherentna preteklosti in izdana s strani svoje pretekle aktualizacije. V tem specifinem smislu, nastanek Novega spremeni samo preteklost, oziroma, retroaktivno spremeni ne resnino preteklost saj nismo v znanstveni fantastiki ampak ravnoteje med aktualnostjo in virtualnostjo preteklosti;224 oboevanje spomenikov postane parodija; spotovanje nekdanjih kontinuitet postane sistematino razgrajevanje; kritika krivic preteklosti s pomojo resnice, ki jo lovek poseduje danes, se spremeni v destrukcijo loveka spoznanja zaradi nepravinosti ki je lastna volji do znanja.225 Pa vendar to vraanje v preteklost, njeno spreobraanje oziroma spreminjanje ravnoteja med aktualnostjo in virtualnostjo preteklosti ni samo sebi cilj. Preteklosti ne moremo spremeniti, ne da bi vplivali na sedanjost in posledino tudi na prihodnost. e je Foucault velik filozof, je to zato, ker se je zgodovine posluil v korist neesa drugega: kot pravi Nietzsche, delovati proti asu, in tako delovati za as, v prid, upam, prihajajoega asa.226 Deleuze na koncu pravkar citiranega teksta o konceptu dispozitiva pri Foucaultu - ki po njegovi upokojitvi leta 1989 predstavlja hkrati tudi njegov zadnji javni poseg - opozori, da lahko razline rte nekega dispozitiva v konni fazi porazdelimo222 223Michel Foucault, Arheologija vednosti, Studia humanitatis, Ljubljana 2001, str. 144. Nietzsche, genealogija, zgodovina., op. cit. str. 87. 224 Prim. Slavoj iek, Organs without bodies: Deleuze and consequences, str. 12. 225 Prim. Michel Foucault, op.cit., str. 109. 226 Gilles Deleuze, Kaj je dispozitiv?, op. cit., str. 12.84 v dve skupini. Prvo skupino formulira Foucault v svojih velikih knjigah, ko s skrajno novimi zgodovinskimi sredstvi opredeli neke natanno doloene arhive: splono bolninico v 17., kliniko v 18. in zapor v 19. stoletju, subjektivnost v antini Griji in kranstvu. To so rte slojev oz. rte stratifikacije ali sedimentacije. Vendar v teh knjiga ne najdemo skoraj ni o drugi skupini rt, ki zahtevajo nek povsem drug nain izraanja od primerljivih rt v velikih knjigah; Foucault namre ni podcenjeval svojih bralcev, veliko je stavil tudi na stil in ni rad meal babe in abe. Zaradi tega lahko te druge rte ki jih Deleuze imenuje rte aktualizacije ali ustvarjalnosti najdemo le v Foucaultovih intervjujih. Prav tam, kot tudi v tevilnih drugih stranskih tekstih, katerih izdani obseg je danes e presegel obseg Foucaultovih uradnih knjig, bomo nali formulacije odgovorov na neko podobno in komplementarno, vendar drugano zastavljeno serijo vpraanj. To so vpraanja, ki niso ve usmerjena k preteklosti, ampak k sedanjosti oz. prihodnosti: Kaj je danes norost, zapor, seksualnost? Kakne nove naine subjektivacije, ki pa gotovo niso ne grke ne kranske, vidimo nastajati danes?227 Drugae povedano, kako se aktualni reimi moi vednosti in oblasti - danes lastijo naih teles? In hkrati, kakne so monosti pobega? Kje so razpoke v dispozitivu, kjer se odpirajo beinice za nove in drugane procese subjektivacije? In nenazadnje, kaj lahko priakujemo od prihodnosti? Temu konkretenemu in natanno definiranem problemu v Nietzschejevi filozofiji ustreza pojem nadloveka. eprav skua slovenska lacanovska ola (in ni edina) e ve let dokazati nasprotno, veina Deleuzovih in Foucaultovih konceptov in metod, posebej pa tisto najbolj bistveno, izvira iz nietzschejanske aspiracije. Poreklo in podobnost ali neporeklo in nepodobnost posameznih konceptov in metod niti ni kljuno; je pa kljuno, da gre v obeh primerih za nek miselni razvoj, ki ima bistveno nietzschejansko logiko. To je povsem razvidno, e le beno sledimo genealogijam njunih idej in del, e posebej pa, e na te genealogije gledamo - e se lahko tako izrazimo kot na virtualni del ivljenjskih aktualnostih njunih avtorjev.228 Skratka, stopili smo v ultimativno nietzschejansko cono227 228Prim. ibid. , str. 13-14. Obstajajo namre filozofski sistemi, ki jih lahko razumemo neodvisno od ivljenj njihovih avtorjev takni so filozofski sistemi veine filozofov. Da bi razumeli Kantovo Kritiko istega razuma nam tako ni treba vedeti, da se tekom celega ivljenja ta ni premaknil iz rodnega Knigsberga ali pa da sta bili poglavitna druba starega Schopenhauerja kodri z imeni Atma in Butz; eprav je tudi to lahko koristno. Nasprotno pa obstajajo filozofije in Nietzschejeva je vsekakor najbolj ekstremen primer - ki so v doloenem smislu neloljive od ivljenja (bolezni in smrti) filozofov, ki so jih ustvarili. Tako recimo85 venega vraanja v kateri ni razlike med mislijo in dogodkom - gre za eno in isto realnost, ki je hkrati dogodek misli in misel dogodka. Kot pravi Foucault glede Deleuza: Miljenje mora misliti to, kar ga oblikuje, in se oblikuje iz tega, kar misli. 229 In kot pravi Deleuze glede Foucaulta. Misliti pomeni gubati, podvajati zunaj z nekim znotraj, ki se razteza paralelno z njim230 Skrivnost dolgoletnega prijateljevanja in medsebojnega spotovanja med Deleuzom in Foucaultom torej ni prvenstveno v bliini in komplementarnosti njunih konceptov in metod - eprav je tudi ta neoporena - ampak prej v nekem metakonceptu soodvisnosti miljenja in ivljenja, v smislu ustvarjalne, ontoloke razsenosti misli, ki intenzivira ivljenje in intervenira v Realno z neko bistveno nietzschejansko potezo. Ta poteza je nietzschejanska tako po svojem poreklu, kot po svojih posledicah. Ni namre nakljuje, da Foucault kona svoj tekst o Deleuzu s pozivom na idejo venega vraanja: Nietzsche nam je prepustil misliti veno vraanje. e skoraj eno stoletje je bila najvija naloga filozofije misliti veno vraanje. Toda kdo bi bil dovolj predrzen, da bi rekel, da jo je mislil? [] Tega ne smemo razumeti kot da je vraanje forma neke vsebine, ki je razlika, temve da se je iz vedno nomadske, vedno anarhine razlike z vedno presenim znakom, vedno zunaj vrnitve proizvedlo bliskanje, ki bo nosilo ime Deleuze; novo miljenje je mono; miljenje je znova mono231 In kako Deleuze kona svojo knjigo o Foucaultu? Kako neverjetno in nepriakovano: Miljenje misli lastno zgodovino (preteklost), vendar da bi se osvobodilo tistega, kar misli (sedanjost) in da bi konno lahko 'mislilo drugano' (prihodnost) [] odnosi z zunaj postavljajo pod vpraaj ugotovljene sile, ampak odnos nasproti sebi konno klie in proizvaja nove naine subjektivacije. Foucaultovo delo sledi drugim velikim delom, ki so spremenila tisto, kar za nas pomeni misliti.232Klossowski v svoji enkratni knjigi o Nietzscheju, ki sta jo visoko cenila tako Deleuze kot Foucault, pokae v kolikni meri sta misel o venem vraanju in Nietzschejeva norost neloljivo povezani. (Pierre Klossowski, Nietzsche and the vicious circle, Athlone press, London 1997); Badiou pa je v svojem tekstu Zgodovino sveta prelomiti na dvoje? postavi tezo, da je v filozofiji dogodek notranji samemu miljenju in da je osrednji dogodek Nietzschejeve filozofije sam Nietzsche (Alain Badiou, Zgodovino sveta prelomiti na dvoje?, Filozofski vestnik 3/2000, str. 103-119). Foucaultova in Deleuzova filozofija se seveda vsaka na svoj nain navezujeta na njuna ivljenja in njunih filozofij nikoli ne bomo razumeli do potankosti, e ju bomo gledali loeno od njunih dejanskih ivljenj in (politinih) angamajev v svetu. 229 Theatrum philosophicum, v: Vednost-oblast-subjekt, str. 71. 230 Fuko, str. 122. 231 Prim. Michel Foucault, op. cit., str. 85-86. 232 Prim. Fuko, str. 123.86 Res - kot pravi tista Deleuzova opomba v Foucaultevem tekstu o Deleuzu - kaj naj si mislimo o teh dveh?233- How to Change the Subject? - Remix it! Pa vendar Deleuze svojo knjigo o Foucaultu v bistvu ne kona tako, saj priujoa knjiga vsebuje e zelo pomemben aneks z naslovom O smrti loveka in o nadloveku, 234 kjer formulira Deleuze naslednji Foucaultov nietzschejanski problem. Tako kot telo, je tudi vsaka forma neka kombinacija razmerja sil.235 To je splono Foucaultovo naelo. Te sile so vedno v razmerju z nekimi silami, ki prihajajo od zunaj. Tako nastane nova forma. e vzamemo za primer sile v loveku (sile predstavljanja, pomnjenja, hotenja itn.), lahko reemo, da takne sile nujno stopajo v kompozicijo forma-lovek (pri tem je pomembno, da strogo razlikujemo (aktualno) formo loveka od (virtualne) forme-lovek). Vendar se te iste sile lahko investirajo tudi drugae, v neko drugo kombinacijo sil, v neko drugo formo. Tudi e vzamemo neko kratko obdobje, pravi Deleuze, lovek ni obstajal od nekdaj in ne bo obstajal za vedno. Da bi se pojavila forma-lovek je potrebno, da sile v loveku stopijo v razmerje z nekimi natanno doloenimi silami od zunaj. Deleuze potem opie tri zgodovinske forme. Prva je klasicistina zgodovinska formacija. Klasicistino miljenje lahko prepoznamo po tem, na kaken nain misli neskonno. Najbolj karakteristina besedila sedemnajstega stoletja se ne razlien nain ukvarjajo z neskonnim: Pascal, Spinoza, Leibniz vsak izmed njih opie nekaken red neskonnega. Skratka, sile v loveku stopajo v razmerje s silami dviganja do neskonnega. Iz esar sledi, da sile v loveku v okviru klasicistine formacije stopajo v razmerje s silami od zunaj, ki so takne narave, da ustvarjajo formo-Bog, in ne formo-lovek. Deleuze do konca razvije teorijo o tej formaciji v svoji naslednji knjigi Guba,236 ki je svojevrstno nadaljevanje citirane knjige,233'Kaj si bodo mislili o naju dveh?', opomba Gillesa Deleuza, v: Michel Foucault, op. cit., opomba na str. 82. Odkod in zakaj Deleuzova opomba v Foucaultevem tekstu o Deleuzu? In kaj naj si mislimo o tem? 234 Fuko, str. 127-137. Tukaj povzemamo ta aneks. 235 Kar je tudi logino, saj je vsako telo neka forma, in obratno. Prim.: dve kakrnekoli sili, glede na to, da sta neenaki, formirata neko telo, takoj ko stopita v razmerje (Gilles Deleuze, Nie i filozofija, str. 50.). 236 Gilles Deleuze, Guba, tudentska zaloba, Ljubljana 2009.87 nekaken Foucault 2 (tako kot je Tiso platojev drugi zvezek Kapitalizma in shizofrenije, Podoba-as drugi zvezek Filma),237 Logika obutja pa je svojevrstno nadaljevanje Logike smisla. Druga je zgodovinska formacija devetnajstega stoletja. Sprememba sestoji v naslednjem: sile v loveku stopajo v odnos s silami konnosti. To so sile ivljenja, dela in jezika. Trikratni koren konnosti, iz katerega bodo nastali biologija, politina ekonomija in lingvistika.238 V tem kontekstu recimo lahko na t.i. Kantov kopernikanski preobrat gledamo kot na poskus, da se izvirno neskonno klasicistine formacije zamenja z konstitutivno konnim zgodovinske formacije devetnajstega stoletja. Sile v loveku so torej stopile v razmerje z nekimi silami od zunaj, na kar se je potem, in ele potem, on tega zael zavedati kot lastne konnosti. Skratka, sile v loveku so s silami zunanjosti skupaj oblikovale formo-lovek (in ne ve formo-Bog). Poanta Nietzschejevega slovitega vzklika Bog je mrtev! torej ni v tem, da ni ve Boga, ampak, da ni ve formeBoga; pri Nietzscheju se namre ideja Boga v operaciji sinteze povezuje z idejo asa, in nastajanja, in zgodovine, in loveka. Enako velja za Foucaultovo razglaanje smrti loveka: lovek oitno ni mrtev - tisto kar je mrtvo je forma-lovek!239 Tretja formacija pa je zgodovinska formacija prihodnosti. Ta formacija je ele v nastajanju, zato e ne moremo predvideti, kakna bo; gre za konkreten problem, ki ga je Nietzsche imenoval nadlovek.240 Nietzsche je govoril: lovek je zasunjil ivljenje, delo in jezik - nadlovek je tisti, ki jih bo osvobodil v samem loveku, v korist neke druge forme Kot pravi Deleuze, to je problem pri kateremu se moramo zadovoljiti z zelo diskretnimi oznakami, v nasprotnem bomo zapadli v strip.241 Pa vendar, eprav e ne moremo govoriti o tej novi formi, lahko detektiramo sile zunanjosti, s katerimi sile v loveku stopajo v razmerje. lovek je zasunjil sile ivljenja, dela in jezika, tako, da jih237Stojan Pelko, Analyser Deleuzement, v: Gilles Deleuze, Podoba-gibanje, Studia humanitatis, Ljubljana 2004, str. 284. 238 Fuko, str. 130. 239 Glede smrti Boga glej poglavje Bog je mrtev v Gilles Deleuze, Nie i filozofija, str. 181-186; glede smrti loveka pa glej Zakljuek v: Michel Foucault, Arheologija vednosti. 240 Upamo, da je po vsem povedanem jasno, da Nietzschejev nadlovek ni nikakren izpopolnjeni lovek in da ne gre za nikakrnega supermena. eprav prefiks nad napotuje na nekaj kar naj bi bilo iznad loveka, je nadlovek v bistvu nekaj, kar je onstran loveka; Nietzsche se nikoli ni navelial ponavljati, da je lovek le most, nekaj preko esar, ez kar nadlovek edino lahko nastane. Skratka, nadlovek je ta nova forma, ki bo nastala, ko sile ki formirajo formo-lovek stopijo v razmerje z nekimi drugimi, zgodovinsko natanno doloenimi silami od zunaj. 241 Fuko, str. 135.88 je s pomojo novih znanstvenih disciplin - ki izvirajo in biologije, politine ekonomije in lingvistike - razdrobil in razbil: lingvistika humanistinega devetnajstega stoletja se je konstituirala na razbitosti razlinih jezikov kot pogoja za 'niveliranje govora' kot predmeta [] Enako velja za biologijo, ki je nivelirala ivljenje, in politino ekonomijo, ki je nivelirala delo. Danes je problem seveda v tem, kako spet zbrati razbite sile v loveku. To nalogo Deleuze ne prepua ne znanosti, ne politiki, ne filozofiji, ne umetnosti. Sile, ki bodo lahko zbrale razbite sile v loveku in s katerimi te danes stopajo v razmerje, so sile tehnologije: Zdi se nam, da sta se lahko delo in ivljenje zbrala ele, ko sta se odlepila od ekonomije in biologije, tako kot se je jezik zbral ele, ko se je knjievnost loila od lingvistike. Bilo je nujno, da biologija vskoi v molekularno biologijo, oziroma, da se razbito ivljenje zbere v genetinem kodu. Bilo je potrebno, da se razbito delo zbere in ponovno umesti v strojih tretje vrste, kibernetinih in informatinih. Katere bodo potem sile, s katerimi bodo sile v loveku stopile v razmerje? To ne bo ve vzdigovanje do neskonnega, niti ne bo konnost, ampak neomejeno-konno; tako pa imenujemo vsako situacijo sile, v kateri daje neko konno tevilo dejavnikov praktino neomejeno tevilo raznovrstnih kombinacij [moj poudarek].242 Je v dananji drubi kaken operativni mehanizem, ki ustreza Deleuzovi zgodovinski formaciji prihodnosti, v kateri bodo sile v loveku stopile v razmerje z silami neomejeno-konnega? Kako danes imenujemo operacijo, v kateri neko konno tevilo dejavnikov daje praktino neomejeno tevilo raznovrstnih kombinacij? Ta operativni mehanizem obstaja in operacija se seveda imenuje remiks. V tej in takni situaciji sile torej lahko prepoznamo prav poloaj rejv dispozitiva, ki smo ga skuali predstaviti v tem delu, Deleuzova definicija neomejeno-konnega pa je hkrati tudi zelo natanna definicija tega kar pone didej, ki iz nekega konnega tevila zvonih zapisov lahko naredi neskonno tevilo raznovrstnih komadov. Remiks danes seveda ni prisoten samo v glasbi, ampak - e lahko parafraziramo Fredrica Jamesona lahko govorimo o ogromni ekspanziji [paradigme remiksa] po vsem drubenem polju, do toke, ko lahko reemo, da je vse v naem ivljenju od ekonomske vrednosti in moi drave do praks in prav do strukture psihe same postalo242Ibid., str. 135-13689 ['remiksabilno'] v nekem izvornem, pa vendar neteoretiziranem smislu.243 Jameson v svojem klasinem tekstu o postmodernizmu kot kulturni logiki poznega kapitalizma sicer govori o razkroju avtonomne sfere kulture, z njeno eksplozivno iritvijo po vsem drubenem polju, pa vendar smo lahko besedo kultura v zgornjem citatu brez problema zamenjali z besedo remiks, zaradi tega ker je prav remiks tista kulturna paradigma, ki jo danes lahko najdemo v vseh porah drube. Po naem mnenju gre namre za glavni estetski in kulturni princip naega asa, kar je tudi stalie Leva Manovicha: e se je Fredric Jameson nekdaj skliceval na postmodernizem kot na 'kulturno logiko poznega kapitalizma', lahko morda mi s terminom remiks imenujemo kulturno logiko globalnega kapitalizma. 244 Morda torej ni nakljuje, da Deleuze pie o silah neomejeno-konnega prav na polovici osemdesetih, torej tik preden se je paradigma remiksa eksplozivno razirila po vsem drubenem polju. Manovich opozarja, da so revolucijo v elektronski pop glasbi s konca osemdesetih let spremljala adekvatna dogajanja v okviru vizualne kulture: Pionirsko vpeljan v glasbenih videih, se je kasneje [remiks] raziril na celotno vizualno kulturo televizije. Druga softverska orodja, kot sta Photoshop (1989) in After Effects (1993), so imela isti uinek na poljih grafinega dizajna, gibljive grafike, komercialnih ilustracij in fotografije. Nekaj let zatem pa je svetovni splet redefiniral elektronski dokument kot miks drugih dokumentov. Prila je kultura remiksa.245 Verjetno ni potrebno posebej pojasnjevati, zakaj predstavlja svetovni splet ultimativno orodje in plodna tla za najrazlineje prakse remiksanja. Na tem nomadskem, fleksibilnem in fluidnem teritoriju, v katerem so vse vsebine digitalizirane - se pravi, da so po definiciji modularne in remiksabilne - dokumente remiksajo elektronski dokumenti elektronske dokumente remiksajo novi mediji nove medije remiksajo spletne strani spletne strani remiksajo RSS tehnologije RSS tehnologije Kot pravi DJ Spooky: Stavim, da bo enaindvajseto stoletje remiksalo idejo arhitekture v FTP strenik [] Razmiljajte o ideji arhiva (isti koren kot beseda arhitektura), in razmiljajte o strukturi kot izmenjavi.246 Pri tem je pomembno, da tevilni dananji softverji ne remiksajo le243Fredric Jameson, Postmodernizem, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, zbirka Analecta, Ljubljana 2001, str. 59. 244 Lav Manovich, Software takes command, op. cit., str. 27. Glej tudi celotno poglavje: What comes after Remix? (ibid., str. 224-261), na katero se tukaj opiramo. 245 ibid., str. 236. 246 Poul D. Miller aka DJ Spooky that Subliminal Kid, In Through the Out Door: Sampling and the Creative Act, v: Sound unbound, str. 6.90 vsebine razlinih medijev, ampak tudi njihove temeljne tehnike, delovne metode ter naine reprezentacije in izraza. Kinematografija, animacija, raunalnika animacija, posebni uinki, grafino oblikovanje in tipografija so kot poenoteni stopili v skupno softversko okolje zato, da bi naredili novi metamedij.247 Za takno vrsto remiksabilnosti je Manovich skoval izraz globoka remiksabilnost (deep remixability). Barb Dybward pa predlaga skovanko za neko drugo vrsto remiksa: Mislim, da so trenutno najbolj zanimivi aspekt Spleta 2.0 orodja, ki raziskujejo kontinuum med osebnim in drubenim, ter orodja, ki imajo doloeno fleksibilnost in modularnost, ki omogoata kolaborativno remiksabilnost neki transformativni proces, v katerem se lahko informacije in mediji, ki jih organiziramo, rekombinirajo in sestavljajo tako, da ustvarijo nove oblike, koncepte, mushap-e in usluge.248 Da bi pokazal razsenost in razirjenost tega koncepta, Manovich navaja naslednje primere: oblikovalec modne hie Dior, John Galliano, miksa videz potepuha, jemensko tradicijo, vzhodnoevropske motive in druge izvire, ki jih zbira med svojimi dolgimi potovanji po celem svetu (kolekcija iz leta 2004); DJ Spooky remiksa Griffithov film Rojstvo naroda (Birth of a Nation), ki ga adekvatno preimenuje v Preporod naroda (Rebirth of a Nation); skupina BOOM BOOM SATELLITES inicira tekmovanje v remiksu z namenom spojitve dveh kultur: rafinirane tehnike AMV entuziastov in umetnosti hitrega rezanja v VJ kulturi (2008); proslavljeni komentator zakona o avtorskih pravicah in spletni kulturi, Lawrence Lessing, imenuje svojo novo knjigo Remix: Making Art and Commerce Thrive in the Hybrid Economy (2008).249 Tem Manovichevim primerom lahko dodamo e nae: vplivni teoretik novih medijev, Lev Manovich, v svoji novi knjigi postavi tezo, da je remiks glavni operativni mehanizem ter glavna kulturna in estetska paradigma sodobne drube (2008); Paul D. Miller aka DJ Spooky v svoji knjigi Rhythm Science - ki je konala na Top 10 lestvici najboljih knjig v letu 2004 - izpostavi neomejeni remiks kot kljuno umetniko in politino taktiko naega asa;250 in nenazadnje, tudi na ta na tekst lahko gledamo kot na remiks razlinih247Prim. Lev Manovich, After Effects, of Velvet Revolution. PART 2, http://www.manovich.net/DOCS/. Dostopno 15. februar. 2010. 248 Navajamo po: Lev Manovich, Software takes Command, op. cit. str. 246. 249 Ibid., 229-230. Za iri vpogled v koncept remiksa e enkrat napotujemo na odlino spletno stran Eduarda Navasa remixtheory.net. 250 Navajamo po Lev Manovich, op. cit, str. 235.91 teorij, citatov in knjig, ki so navedene v njegovi bibliografiji. Kot pravi Janez Strehovec, danes miksanje, remiksanje, rekombiniranje in semplanje oitno niso le tehnini postopki, ki zadevajo delo didejev in videjev, ampak se v sedanjosti nekonfliktno miksajo tudi koncepti, stalia, pogledi, politini zasnutki, ideje.251 V uvodniku julijske tevilke asopisa Wired iz leta 2005, ki je bila posveena temi Remix planet, tako lahko preberemo: Od Ubila bom Billa do Gorillaz, od nakupovanja Nike obutve do raunalnike igre Pimp My Ride, to je doba remiksa.252 Prakse remiksa se torej danes razprostirajo onstran doloenih tehnologij in podroij kulture in v prihodnosti lahko priakujemo njihovo iritev tudi na fizino realnost: Glede na trende nadaljnje vsesplone kompjuterizacije in 'Interneta rei', je neizogibno, da paradigma remiksa prav tako najde svojo pot v fizini prostor.253 Skratka, remiks je danes vsepovsod, remiksabilno pa je vse: besede in rei, vsebine in operacije, misli in obutki. Vse, kar je vrstega, bo izpuhtelo v zrak , je govoril Marx.254Kaj pride po remiksu? Postavlja se seveda vpraanje, v kakni zvezi je paradigma remiksa z obstojeo kapitalistino matrico? Videli smo, da Manovich meni, da lahko s terminom remiks poimenujemo kulturno logiko globalnega kapitalizma. V prejnjem poglavju smo tudi pokazali na vzroke, ki so privedli k temu: vsi komentatorji Deleuza (vkljuno z njegovimi filozofskimi nasprotniki, kot sta Badiou ali iek) se namre brez razlike strinjajo glede neke Deleuzove trditve: kapitalistina deteritorializacija potrebuje neprestano reteritorializacijo. Remiks pa je operativni mehanizem par excellence, ki zadovoljuje obe potrebi: po eni strani deteritorializira rei in dekodira tokove, po drugi strani jih nenehno nanovo kodira in reteritorializira. Na to, da gresta kapitalizem in tehnologija z roko v roki, je pokazal e Marx, ko je zapisal, da namen kapitalistino uporabljane tehnologije ni v olajanju lovekega dela, ampak v poveanju produkcije presene vrednosti: Tako kot vsak drug razvoj251 252Besedilo in novi mediji, str. 22. Navajamo po: Lev Manovich, op. cit., str. 232. 253 Ibid. str. 231. 254 Navajamo po Paul D. Miller, op. cit., str. 10.92 produktivne sile dela ima mainerija nalogo, da poceni blago in da skraja tisti del delovnega dneva, ki ga potrebuje delavec zase, da bi se podaljal drugi del njegovega delovnega dneva, ki ga daje kapitalistu zastonj. Mainerija je sredstvo za produkcijo presene vrednosti.255 Pa vendar to velja, kot na istem mestu pove Marx, le za kapitalistino uporabljeno mainerijo [moj poudarek] oz. tehnologijo.256 Mnenja smo, da sodobne softverske tehnologije, eprav po eni strani utrjujejo obstojeo kapitalistino matrico, po drugi strani omogoajo ustvarjanje neke isto druge mree, z drugano rizomatsko strukturo, ki ie razpoke v obstojeem sistemu in beinice, ki omogoajo neke povsem nove in drugane oblike subjektivacije. Fredric Jameson povzema bistvo Deleuzovega in Guattarijevega skupnega poetja, ko pravi, da nekako moramo povzdigniti nae misli do toke, na kateri je mono razumeti, da je kapitalizem istoasno najbolja in najslaba stvar, ki se je zgodila lovetvu.257 To, da je bil kapitalizem v nekem smislu nujno zlo, da bi proizvedli vse te tehnoloke, drubene in elee stroje, ki jih trenutno imamo na razpolago, je namre tudi splono stalie Deleuza in Guattarija, kar je med drugim privedlo ika do tega, da je prvega celo razglasil za ideologa poznega kapitalizma.258 iek gre v svoji knjigi o Deleuzu tako dale, da nas seznani s tem, kako se sploh nimamo kaj uditi, da je Foucault, Deleuzov Drugi, prakticiral fist-255 256Kapital I, str. 339. Tako recimo Lewis Mumford opozarja - govore o delovnem megastroju egipanskih faraonov, ki mu je uspelo zgraditi piramide - da najstarodavneji stroji niso vsebovali koncepcije prihranka dela: oni so bili naprave za izkorianje dela [] Namesto, da osvobaja delovno silo, se je kraljevski megastroj ponaal naravnost z njenim zapiranjem in zasunjevanjem. Mit o maini 1, str. 226 257 Postmodernizem, str. 58. 258 Glej: Organs without Bodies, str. 184. e bi hoteli biti ignorantski kot iek v priujoi knjigi, bi tukaj zelo lahko izpeljali komplementarno zabavno trditev: e je namre prav Deleuze ideolog poznega kapitalizma, potem je lahko prav iek ideolog globalnega kapitalizma! Za to se nam ne bo treba spuati v analizo ikovih posameznih idej, dovolj bo, e izpostavimo dejstvo, da se je rast ikovih akcij na globalnem znanstvenem trgu dogajala vzporedno z dokonno zmago kapitalizma po vsem svetu. tevilni filmi, v katerih se pojavlja zadnje ase, prav tako kot zabavnost njegovih predavanj, polnih referenc iz pop kulture ter navadnega ivljenja sodobnega potronika, prav tako govorijo v prid temu, da bi prav iek lahko bil ideolog globalnega kapitalizma. Neskonno tevilo njegovih knjig in lankov bi mogoe koga lahko navedlo na drugano trditev - da iek namre ni ideolog sedanje kapitalistine matrice, ampak industrijskega kapitalizma, saj je na videz podoben kaki fordistini tovarni, ki izdaja knjige kot po tekoem traku; vendar tevilo njegovih in tujih idej, ki jih vseskozi reciklira in remiksa iz knjige v knjigo, niti ni tako veliko - kar pa kae prav na paradigmo remiksa ter intelektualno programiranje in trenje, znailno za sedanjo stopnjo kapitalistine organizacije. e bi torej hoteli biti ignorantski kot iek, bi lahko za konec rekli e to, da o tem, da je prav iek ideolog globalnega kapitalizma, mogoe najbolje pria dejstvo, da se dokumentarni film o njem imenuje: iek! naziv namre neskonno spominja na nekakno trno znamko, enako kot bi rekli Panten!, Nike! ali Always!; teko pa si predstavljam film, ki bi se imenoval recimo Deleuze!, ali bog ne daj Husserl! ali Mauriace Merleau-Ponty!93 fucking259 in nas takoj potem vpraa, ali ni fist-fucking resnini seksualni izum enaindvajsetega stoletja, prvi model postseksualnega erotizma in uitka? [] z roko, ki prevzema vlogo falusa, avtonomni parcialni objekt par excellence260 Ne vemo, ali je Foucault res prakticiral fist-fucking, e manj pa, ali je svojo ali tujo roko med tem prakticiranjem doivljal kot parcialni objekt par excellence oz. falus ali pa mu je mogoe uspelo ustvariti telo brez organov, v katerem ni bilo videti nobenih falusov ve ne dvomimo pa v to, da iek te roke ne more videti drugae, kot ogromno podobo lacanovskega falusa. Povedali smo e, kaj pravita Deleuze in Guattari glede telesa brez organov: Sploh ne gre za vpraanje fragmentiranega, razstavljenega telesa, za organe brez telesa (OBT). TBO je prav nasprotno. Ne obstajajo organi v smislu fragmentov v relaciji z izgubljeno enotnostjo, niti ne obstaja vrnitev k nediferenciranemu v relaciji z diferenciabilno totaliteto. Obstaja samo distribucija intenzitetnih principov organov, z njihovimi pozitivnimi nedoloenimi leni, znotraj kolektivitete ali mnogoterosti, v notranjosti montae in zahvaljujo strojnim zvezam ki obratujejo na nekem TBO.261 e bolj smena je ikova trditev, da so sodobne igrae, kot so avto ali letalo, ki se lahko spremenijo v loveka ali robota (Transformers ali Animorph) - popolnoma deleuzovske! Predstavljale naj bi namre Deleuzovo in Guattarijevo postajanje-stroj, postajanjeival Dovolj je, da se spomnimo, da se poglavje iz Tiso platojev, na katerega se nanaa ta ikova opazka, imenuje: Postajanje-intenziven, postajanje-ival, postajanjeneopazen . iek ne pove, kako naj bi se igrae Transformers ujemale s postajanjemintenziven ali postajanjem-neopazen. Tega ne pove namenoma, ker se na nikakren nain ne ujemajo! elei stroji nimajo nikakrne veze z gedeti ali malimi izumi na Lapinovem razpisu ter fantazmami. Oziroma imajo, ampak v obrnjenem smislu, zaradi tega ker so gedeti, izumi in fantazme reziduumi eleih strojev, podrejeni specifinim zakonom zunanjega trga kapitala ali notranjega trga psihoanalize.262 Deleuze in Guattari, govore o postajanju-Drugi, v bistvu ves as govorita o telesu brez organov; telo brez organov pa spomnimo se - ni nikakrna podoba, ampak je telo brez podobe, je le intenziteta materije = 0. Prav tako se nikoli nista naveliala govoriti, da ni pomembno, kaken je stroj, ampak kako funkcionira; e na samem zaetku Anti-Ojdipa lahko259 260Ibid. Prim. Ibid. 261 A Thousand Plateaus, str. 164-165. 262 Gilles Deleuze in Felix Guattari, Zakluni program za elee maine, v: Anti-Edip, str. 315.94 preberemo: Ono funkcionira povsod, zdaj neprestano, zdaj prekinjeno. Ono diha, ono se razvnema, ono je. Ono serje, ono fuka. Kakna napaka je rei Ono. Povsod so to stroji, nikakor ne v metaforinem pomenu: stroji strojev, z njihovimi stiki, povezavami. Strojorgan je prikljuen na stroj-vir: prvi oddaja tok, ki ga drugi preseka. Prsi so stroj, ki proizvajajo mleko in usta so z njimi povezana.263 Problem torej ni v podobi stroja, ampak v nainu oz. reimu njegovega delovanja: Prava razlika med tehninimi drubenimi stroji in eleimi stroji oitno ni v velikosti, celo ne v namenu, ampak v reimu, ki odloa o velikosti in namenu. To so isti stroji, ampak to ni isti reim. To sploh ne pomeni, da je aktualnemu reimu, ki tehnologijo in ekonomijo podreja politiki tlaenja, treba zoperstaviti reim, ki bi predpostavljal, da je tehnologija osvobojena in osvobajajoa. Tehnologija predpostavlja drubene stroje in elee stroje, druge v drugih, sama na sebi pa nima nikakrne moi, da odloi, kdo bo instanca ki mainizira - elja ali tlaenje elje.264 Skratka, poglavitni problem ni v tem, kakne tehnoloke igrae oz. kakno tehnologijo imamo, ampak v reimu, ki doloa, kako in zakaj jih/jo uporabljamo. Drugae povedano, problem ni v paradigmi remiksa kot taki, ampak v reimu, ki doloa, kaj se lahko remiksa in kaj ne. In na kaken nain. Trenutno stanje stvari ni prav optimistino, saj je sedanja kapitalistina matrica zaenkrat zelo uspena v krpanju lukenj in ponovni reteritorializaciji najbolj smelih deteritorializacij in pobegov, kot smo to recimo lahko videli na primeru rejv dispozitiva v prejnjem poglavju. Pa vendar ta monost obstaja, in je omogoena prav s tehnologijo, ki jo je proizvedel sam kapitalizem. Problem je seveda v tem, kako osvoboditi obstojeo ali prihodnjo tehnologijo diktature Kapitala in jo obrniti proti njemu oz. odvrniti od njega. Verjamemo, da na dananji stopnji razvoja kapitalizma to ni ve mono storiti od zunaj, z neko novo revolucijo, ampak le od znotraj. Vpraanje, ki nas tukaj posebej zanima in okoli katerega ves as kroimo kot maek okoli vrele kae, se seveda glasi, ali lahko danes - v drubi, v kateri se praktino vse remiksa - govorimo tudi o subjektu, kot o neem, kar postaja remiksabilno? Tekom telefonskega pogovora z Levom Manovichem nismo zamudili prilonost, da ga povpraamo glede problematike, ki nas tukaj zanima. Na nae vpraanje, ali danes, ko263 264Ibid., str. 5. Zakljuni program za elee maine, v: ibid, str. 326.95 vse postaja remiksabilno, v doloenem smislu lahko razmiljamo tudi o subjektu skozi paradigmo remiksa, je odgovoril takole: Nekaj podobnega se seveda dogaja tudi na osebni ravni. Ne remiksamo enostavno le estetike in kulture, ampak v doloenem smislu remiksamo tudi zavesti. Ljudje imajo lahko recimo ivljenjepise, ki so vzeti iz veih drav; vse drave se spreminjajo zelo hitro. V doloenih dravah v razvoju, v Vzhodni Evropi ali Aziji, so spremembe precej dramatine Tako da je sama zavest ljudi v nekem smislu postala remiksana zavest. Mislim, da uinek razirjene estetike remiksa korespondira s tem, kako ljudje doivljajo sami sebe, kako se ljudje poutijo v sodobnem svetu.265 Jasno je torej, da remiks danes ni enostavno le operativni mehanizem posameznih tehnologij, ampak paradigma, ki se nahaja v samem jedru kulturnega in drubenega - in nenazadnje - tudi mentalnega polja. e na samem zaetku smo pokazali, da tehnologijo ne moremo loiti ne od drube ne od subjekta (spomnimo se kaj pravi Deleuze glede Foucaulta: tehnologija je drubena, preden postane tehnina. 'tehnika je na nek nain znotraj socialnega in mentalnega' 266). V skladu s taknim razumevanjem tehnologije, ki je neloljiva tako od drube kot od subjekta, lahko izpeljemo naslednjo poanto: eksplozivna iritev dispozitiva remiksa oz. (tehnike) paradigme remiksa po vsem drubenem polju je pogojena in omogoena z hkratnim obstojem te paradigme v mentalnem polju, to je v samem subjektu. Reeno z Deleuzom, sile v loveku stopajo v razmerje z silami tehnologije, s softverskimi silami remiksa, ki so sile neomejeno-konnega. Kot opozarja Manovich: e je predsoftverska modularnost vodila do repeticije in redukcije, postsoftverska modularnost lahko proizvede neskonno raznolikost [] Kaj torej lahko vidimo, e pogledamo na sedanjost iz njene logino mone prihodnosti 'totalne remiksabilnosti' in univerzalne modularnosti?267 Lahko vidimo nastajanje neke nove forme, ki ne bo ne loveka ne tehnoloka, ampak nekakna hibridna forma, danes e nepredstavljivi remiks med tehno in bio: To je lovek zadolen tudi za skale, ali za neorgansko (tisto, kjer vlada silicij). To je lovek zadolen za bit govora (za 'to brezoblino nemo podroje brez pomena, v katerem se lahko govor osvobodi' celo tistega kar ima povedati). Kot je govoril Foucault, nadlovek je precej manj kot izginotje ivih ljudi, in hkrati mnogo ve265Bojan Anelkovi, Pogovorni veerni termin z Levom Manovichem. Celoten intervju je v zvoni obliki dostopen na: http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16456. 266 Fuko, str. 45. 267 Lev Manovich, Software takes command, str. 250-251.96 kot sprememba nekega pojma: je napoved nove forme, ne Boga ne loveka, za katero lahko le upamo, da ne bo slaba od obeh predhodnih.268ZakljuekV asu, ko veliko tevilo ljudi v razvitem delu sveta velik del svojega vsakdanjika namenja aktivnostim ob raunalniku ali mobilniku, nikakor ne moremo govoriti o odtujenosti loveka in tehnologije, o kateri je govoril Marx. Socialna omreja, SMS, razline aplikacije spletne pote, komande posreduj in preusmeri, mailing liste, Web povezave, blogi, RSS, peer-to-peer omreja, Firewire, Bluetooth, so le nekatera izmed orodij, ki jih navaja Manovich, ki stimulirajo ljudi, da vleejo informacije iz najbolj razlinih virov v svoj lastni prostor, da jih remiksajo in naredijo dostopne za druge. 269 Govorimo torej o neskonni vrsti sodobnih komunikacijskih orodij, ki vsa omogoajo in stimulirajo postopek remiksa. Paradigma remiksa pri tem pa ne ostane znailna le za intrumentalni operativni mehanizem softvera prek katerega ta komunikacija poteka, ampak remiks kot dispozitiv vpliva na to, kako kot subjekti doivljamo in percipiramo svet okoli sebe. Tako deskanje po internetu lahko razumemo kot obliko remiksa, ki jo ne izvaja le raunalniki softver (prek spletnih stani, RSS-a, povezav itn.), ampak tudi sam uporabnik, ki spletnih strani nikakor ne bere linearno saj to v bistvu nikoli ni bilo mono, ker so spletne strani neke vrste nikoli dokonanih remiksov razlinih vsebin in tehnologij, ki so narejene tako, da se lahko remiksajo naprej - ampak skae s teksta na268 269Fuko, str. 136-137. Prim. Software takes Command., str. 246.97 tekst, s teksta na video, z videa na radijsko postajo, z radijske postaje na spletno socialno omreje - oziroma vse to dela hkrati - s emer se njegova percepcija in posledino tudi njegova zavest vsekakor premika v smeri priujoe paradigme. Poleg tega, paradigmo remiksa danes lahko apliciramo tudi na subjektovo doivljanje in obvladovanje fizine realnosti, ki je, kot smo e pokazali, v mnogoem postala virtualno dirigirana; tako je recimo posameznik, ki se giblje ez mesto, v doloenem smislu prisiljen, da remiksa tevilne informacije, ki prihajajo tako iz fizine, kot tudi iz virtualne realnosti - ki pa ni ve neko podatkovno isto drugo, ampak je realna v (deleuzovskem) dobesednem smislu in tako korigira svoje gibanje. Sreujemo se z gibanjem, ki je na nek nain kibernetsko, kajti uporabnik kot gibalec upoteva (povratne in druge) informacije, ki jih med gibanjem sprejema od mobilnih naprav. Je dejansko krmar v tem smislu, da vsak trenutek smer poti/vonje korigira glede na impulze iz okolja (valovi in protiveter so v njegovem primeru v ivo prejete informacije razlinih izvorov).270 Drugae povedano, dananji peec ali voznik med svojim prekanjem mesta sprejema razline informacije, tako iz fizinega kot iz virtualnega okolja, remiksa jih in skladno s tem korigira nadaljevanje svoje poti, prihajajo tako od toke A ne do toke B, kot je prvotno nartoval, ampak do toke C, D ali XY. Pokazali smo, da nobena tehnologija, ko jo razumemo preko koncepta dispozitiva, ni nekaj nevtralnega. To seveda e posebej velja za softver, ki pribliuje pojem tehnologije, razumljen v smislu medlovekih odnosov in nainov posredovanja teh odnosov, ter pojem tehnike, ki oznauje intrumentalna sredstva preko katerih ti odnosi potekajo; kar zahteva tudi novo artikulacijo, recimo z Heideggerjevimi besedami, vpraanja o tehniki.271 Programska oprema namre skozi paradigmi remiksa in vmesnika diktira na nain gledanja in percipiranja in profilira na nain miljenja. Skozi softver se na ta nain ne pribliujeta samo tehniko in tehnoloko, ampak se hkrati zbliujeta tudi tehno in bio, tehnologija in subjekt. Po eni strani lahko reemo, da tehnologija skozi paradigmo vmesnika dobiva nekatere loveke lastnosti: Vmesnik ni enostavno odslikovalec tehnologije/sveta, ampak naprava, ki ve, pozna in interpretira. Tisto, kar zna in pozna, je sam jezik, ki ga dekodira in interpretira tako, da ga posameznik razume. Svet skozi tehnologijo je namre svet, ki ni ve dostopen samo loveki zaznavi, ampak270 271Prim. Janez Strehovec, Besedilo in novi mediji, str. 196. Prim. ibid., str. 214.98 obsega podroja, ki jih lahko percipirajo predvsem in samo stroji za gledanje, posluanje (in dotikanje), in njihova opaanja so pogosto v oblikah, namenjenih strojnemu dekodiranju, branju in interpretiranju.272 Po drugi strani pa subjekt danes lahko razumemo prav skozi paradigmo vmesnika: zavest (zavedanje) ni stvar notranjosti, temve 'vmesnika', povrinskega stika med notranjostjo in zunanjostjo. To zapleteno razmerje med Notranjostjo in Zunanjostjo dejansko spodkoplje standardno pojmovanje kartezijanskega subjekta kot res cognitas (mislee substance): otipljivo postane dejstvo, da subjekt ravno NI substanca.273 Podobno poanto kot iek izpostavi tudi Amelia Jones, govore o 'posthumanih', razprenih subjektih v okviru sodobnih (tehno)umetnikih praks: visokotehnoloki mediji delujejo prek vmesnikov, ki zaznamujejo umetniko delo kot mesto izmenjave med subjekti, kot mesto zdruevanja subjektov in objektov, kot lokus, kjer se intersubjektiviteta obrne v to, kar je Vivian Sobchak poimenovala interobjektiviteta in obratno.274 Skratka, nekako tako, kot se glasi naslov nove Manovicheve knjige: softver prevzema oblast.272 273Ibid., str. 222. Slavoj iek, Kako biti nihe, str. 126-127. 274 Body art: uprizarjanje subjekta, str. 283.99BibliografijaAgamben, Giorgio, Kaj je dispozitiv?, Problemi, t 8-9, Ljubljana 2007. Althusser, Louis, Ideologija in ideoloki aparat drave, v: Louis Althusser, Izbrani spisi, , Zaloba /*cf, Ljubljana 2000. Anelkovi, Bojan, Tehno in subjekt, v: Monitor ISH, let. 9, t. 2, Ljubljana 2007. - Pogovorni veerni termin z Levom Manovichem (avdio), enourni telefonski intervju, ki sem ga opravil 2. septembra 2008 in je predvajan na Radiu tudent 2. oktobra 2008. http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16456. Dostopno 21. maja 2009.- RKHVintervju z Draganom ivadinovim, (avdio), predvajan na Radiu tudent 18. septembra 2009, http://www.radiostudent.si/article.php?sid=20488. Dostopno 23. septembra 2009.Artaud, Antonin, Pesme-teksti, Mladinska knjiga, Ljubljana 2010. Attali, Jacques, Hrup. Esej o politini ekonomiji glasbe, Maska, Ljubljana 2008. Badiou, Alain, Deleuze: The Clamor of Being, The University of Minnesota Press, Minneapolis/London 2000. - Dvajseto stoletje, Analecta, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2005, - Sveti Pavel. Utemeljitev univerzalnosti, Problemi, XXXVI, 5-6, Analecta, Ljubljana 1998. - Zgodovino sveta prelomiti na dvoje?, Filozofski vestnik 3/2000, str. 103-119100 Baudrillard, Jean, Simulaker in simulacija, Popoln zloin, tudentska zaloba, Ljubljana 1999. Benjamin, Walter, Umetnina v dobi, ko jo je mogoe tehnino reproducirati, v: Walter Benjamin, Izbrani spisi, Ljubljana, Studia Humanitatis, 1998. Bilwet, Medijski arhiv, tudentska zaloba, Ljubljana 1999. Cook, Nicholas, Glasba. Zelo kratek uvod, Krtina, Ljubljana 2009. Crisell, Andrew, Understanding radio, Routledge, London/New York 1994. Canetti, Elias, Mnoica in mo, tudentska zaloba, Ljubljana, 2004. Deleuze, Gilles, Fuko, Izdavaka knjiarnica Zorana Stojanovia, Sremski Karlovci 1989. - Logika smisla, Krtina, Ljubljana, 1998. - Logika obutja, Hyperion, Koper 2008. - Nie i filozofija, Plato, Beograd 1999. - Kaj je dispozitiv?, Problemi, t 8-9, Ljubljana 2007, str. 5-14. - Nietzsche, Problemi, XXXVII, 1-2, Ljubljana 1999, str. 65-78. Deleuze, Gilles, in Guattari, Felix, Anti-Edip. Kapitalizam i izofrenija 1, Izdavaka knjiarnica Zorana Stojanovia, Sremski Karlovci, 1990. - A Thousand Plateaus, Capitalism and Schizophrenia 2, Continuum, London/New York, 2004. - Zakljuni program za elee maine; dodatek v: Anti-Edip. Kapitalizam i izofrenija 1, Izdavaka knjiarnica Zorana Stojanovia, Sremski Karlovci, 1990. - Kaj je filozofija?, tudentska zaloba, Ljubljana, 1999. Dolar, Mladen, Samozavedanje: Heglova Fenomenologija duha II, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 1992. - Cogito as the Subject of the Unconscious. V: Cogito and the unconscious (ur. Slavoj iek), Durham University Press, Durham and London 1998. ini, Zoran in Meli, Dunja, Istorija, kriza nauka i 'svet ivota' u filozofiji kasnog Huserla, v: Edmund Huserl, Kriza evropskih nauka, Deje novine, Gornji Milanovac 1991. Foucault, Michel, Vednost oblast subjekt (ur. Mladen Dolar), Krtina, Ljubljana 2008.101 - ivljenje in prakse svobode (ur. Jelica umi-Riha), Zaloba ZRC in Filozofski intitut ZRC SAZU, Ljubljana, 2007. - Arheologija vednosti, Studia humanitatis, Ljubljana 2001. - Hermeneutika subjekta, Svetovi, Novi Sad 2003. Flusser, Vilem, Digitalni videz, tudentska zaloba, Ljubljana 2000. Heidegger, Martin, Predavanja in sestavki, Slovenska matica, Ljubljana 2003. Jameson, Fredric, Postmodernizem, Analecta, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2001, Jones, Amelia, Body art: uprizarjanje subjekta, Maska in tudentska zaloba, Ljubljana 2002. Jordan, Tim, Activism!: direct action, hactivism and the future of the society, Reaktion books, London, 2002. Kaczynski, Theodore aka Unabomber, Industrial Society and Its Future, http://en.wikisource.org/wiki/Industrial_Society_and_Its_Future. Dostopno 13. oktobra 2009. Kiarostami, Abbas En film, sto sanj v Vrzeli filma in arhitekture, Slovenska kinoteka Imago, Ljubljana 2001. Klepec, Peter, Vznik Subjekta, Zaloba ZRC in Filozofski intitut ZRC SAZU, Ljubljana, 2004. - Dobikonosne strasti, Kapitalizem in perverzija 1, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2008. - Ob mestu in vlogi dispozitiva pri Foucaultu, Problemi, t 8-9, Ljubljana 2007. Klossowski, Pierre, Nietzsche and the vicious circle, Athlone press, London 1997. Komelj, Miklav, Metoda Entuziazma, KINO! t. I , Drutvo za irjenje filmske kulture Kino!, Ljubljana 2007. Kurz, Robert, Svet kot volja in dizajn. Postmoderna levica in estetizacija krize, Krtina, Ljubljana 2000. Kubrick, Stanley, Odiseja 2001 (film), Metro-Golwyn-Mayer, 1968. Lacan, Jacques, Subverzija subjekta in dialektika elje v freudovskem nezavednem, v: Spisi, Analecta, Ljubljana 1994.102 Lepecki, Andr, Izrpavajoi ples: uprizarjanje in politika giba, Mestno gledalie ljubljansko, Ljubljana 2009. Lenik, Bogdan, Subjekt v analizi, ISH Fakulteta za podiplomski humanistini tudij, Ljubljana 1997. Manovich, Lev, Software takes command, Draft version: November 20, 2008. http://lab.softwarestudies.com/2008/11/softbook.html. Dostopno 16.12.2008. - The Language of New Media, Mass.: The MIT Press, Cambridge 2001 - Remixing and Remixability (2005). http://www.manovich.net. Dostopno 21.05.2008. - What come after remix? (2007). http://www.manovich.net. Dostopno 21.05.2009. - Avantgarda kot programska oprema, Zadnja futuristina predstava. (ur. M.Grini.), Maska, Ljubljana 2001. - Post-media Aesthetic (2005), http://www.manovich.net. Dostopno 21.05.2008. - The Practice of Everyday (Media) Life, www.manovich.net/DOCS/manovich_social_media.doc. Dostopno 23. junija 2008. - After Effects, of Velvet Revolution. PART 2, http://www.manovich.net/DOCS/. Dostopno 15. februar. 2010. Marx, Karl, Kapital. Kritika politine ekonomije. I. knjiga, druga izdaja, Cankarjeva zaloba, Ljubljana 1987. Marshal, McLuhan, Understanding media: the extensions of man, Routledge, London, New York 2001 - The Medium is the Massage (avdio), http://www.ubu.com/sound/mcluhan.html. Dostopno 12.05.2009. Megill, Allan, Prophets of Extremity: Nietzsche, Heidegger, Foucault, Derrida , Berkley/Los Angeles/London: University of California Press, 1985. Merleau-Ponty, Maurice, Fenomenologija zaznave, tudentska zaloba, Ljubljana, 2006. Mobilni telefon in transformacija vsakdana (ur. Tanja Oblak rni in Breda Luthar), Fakulteta za drubene vede, Ljubljana 2009. Monroe, Alexei, Pluralni monolit, Laibach in NSK, Maska, Ljubljana 2003. Mumford, Lewis, Mit o maini 1: Tehnika i razvoj oveka, Grafiki zavod Hrvatske, Zagreb 1986.103 Navas, Eduardo, http://www.remixtheory.net. Dostopno 13. novembra 2009. Nietzsche, Friedrich, Volja do Moi, Slovenska matica, Ljubljana 1991. - Tako je govoril Zaratustra, Slovenska matica, Ljubljana 1999. - Onstran dobrega in zlega. H genealogiji morale, Slovenska matica, Ljubljana 1991. Sound Unbound, Sampling Digital Music and Culture (ur. Paul. D. Miller aka DJ Spooky that Subliminal Kid), MIT Press, Cambridge/London, 2008. Platon, Drava, v: Zbrana dela, Mohorjeva druba, Celje 2004. Pelko, Stojan, Analyser Deleuzement, v: Gilles Deleuze, Podoba-gibanje, Studia humanitatis, Ljubljana 2004 Reynolds, Simon, Generation Ecstasy: into the world of techno and rave culture, Routledge, New York 1997. Savage, Jon, Machine Soul: A History of Techno, v: Time Travel: From Sex Pistols to Nirvana: Pop, Media and Sexuality 1977-96, Chatto & Windus, London 1996. Spinoza, Baruch de, Etika, Slovenska matica, Ljubljana 1963. Strehovec, Janez, Besedilo in novi mediji, Literarno-umetniko drutvo Literatura, Ljubljana 2007. - Tehnokultura kultura tehna, tudentska zaloba, Ljubljana 1998. - Umetnost interneta , tudentska zaloba, Ljubljana 2003. - Eksistencialna fenomenologija telesa, v: Maurice Merleau-Ponty, Fenomenologija zaznave, tudentska zaloba, Ljubljana, 2006. Suni, Maja, as, prostor in telo v tehnokulturi, http://www.ravespace.net/tehnokultura20.html. Dostopno 25. maj 2007. Sylvan, Robin, Trance Formation. The Spiritual and Religious Dimensions of Global Rave Culture, Routledge, New York /London 2005. Vertov, Diga, Prvi zvoni film Ukrajinfilma: Simfonija Donbasa, KINO! t. I, Drutvo za irjenje filmske kulture Kino!, Ljubljana 2007. Virilio, Paul Zadnje vozilo, v Vrzeli filma in arhitekture, Slovenska kinoteka Imago, Ljubljana 2001. Zajc, Melita, Tehnologije in drube, ISH Fakulteta za podiplomski humanistini tudij, Ljubljana 2000. iek, Slavoj, Kako biti nihe, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2005.104 - Organs without bodies: Deleuze and consequences, Routledge, New York/London, 2004. - Kuga fantazem, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 1997. - Krhki absolut. Enajst tez o kranstvu in marksizmu danes, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2004. - Trije fragmenti o etiki onstran interpelacije, v: Althusser (ur. Mladen Dolar), Analecta, Drutvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2007. - Poast e strai!, v: Karl Marx, Friedrich Engels, Komunistini manifest, Sanje, Ljubljana 2009.

Recommended

View more >