Bojan Anđelković: Subjekt in tehnologija: TEHNOSUBJEKT (magistrska naloga)

  • Published on
    03-Apr-2015

  • View
    563

  • Download
    5

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Telo/subjekt v dispozitivih visokotehnoloke drube s posebnim poudarkom na rejv in tehno kulturi

Transcript

Institutum Studiorum HumanitatisFakulteta za podiplomski humanistini tudij. Ljubljana.

Bojan Anelkovi

SUBJEKT IN TEHNOLOGIJA: TEHNOSUBJEKTTelo/subjekt v dispozitivih visokotehnoloke drube s posebnim poudarkom na paradigmi tehno in rejv kulture

magistrsko delo

2 Ljubljana 2010

Institutum Studiorum HumanitatisFakulteta za podiplomski humanistini tudij. Ljubljana.

Bojan Anelkovi mentorica: prof. dr. Melita Zajc komentor: prof. dr. Janez Strehovec

SUBJEKT IN TEHNOLOGIJA: TEHNOSUBJEKTTelo/subjekt v dispozitivih visokotehnoloke drube s posebnim poudarkom na paradigmi tehno in rejv kulture

magistrsko delo

Ljubljana 2010

3

Mojim rejverskim prijateljem (ki tega nikoli ne bodo brali)

4

VSEBINA

Uvod.......5 1. Teorija: TEHNO? 1.1. Kaj je dispozitiv?.........................................................................................................9 1.2. Prispevki za genealogijo tehnike/tehnologije.16 1.3. Tehno dispozitiv.23 2. Praksa: REJV 2.1. Avantgardno poreklo in raunalnika logika tehno glasbe.31 2.2. Rejv dispozitiv 1: Zares nielna stopnja subjekta..39 2.3. Rejv dispozitiv 2: Proizvodnja teles(a) brez organov.50 - kaj je telo? 50 - kaj je telo brez organov?.....................................................................................51 - tretje telo.56 3. Politika: ONSTRAN POLITIKE 3.1. Politika uitka.64 3.2. Onstran politike uitka: Uivaj!.72 3.3. Politike tehnologij(e)..82 - Theatrum philosophicum: Nietzsche Deleuze - Foucault 82 - How to Change the Subject? - Remix it!................................................................86 - Kaj pride po remiksu?.. .92 Zakljuek. .......97 Bibliografija...100

5

Uvod

Sodobne filozofske teorije subjekta, vkljuno s psihoanalizo, pogosto spregledajo ogromen vpliv, ki ga ima dananja tehnologija na aktualne procese subjektivacije. Mnenja smo namre, da danes, ko nikakor ve ne moremo govoriti o odtujenosti loveka od tehnologije v Marxovem smislu - saj je s sodobnimi tehninimi napravami ta postala del lovekovega vsakdanjika in njegove intime - ne moremo govoriti o subjektu, ne da bi upotevali tehnologije, s katerimi je obdan oziroma nanje prikljuen. e je McLuhan v estdesetih letih dvajsetega stoletja govoril o medijskih tehnologijah kot o lovekih podaljkih, lahko danes reemo, da v sedanji visokotehnoloki softverski drubi lovek na nek nain zaenja ponotranjati tehnologijo. Govorimo torej o tehnologiji, ki ni ve mehanina, ampak softverska, ki prek paradigme vmesnika v doloenem smislu e prestopa v paradigmo bio. Pri tem seveda moramo imeti v mislih razirjeni koncept tehnologije oz. tehnike,1 kot se ta javlja recimo v delih Martina Heideggerja, Vilema Flusserja ali Walterja Benjamina, kjer tehnika ni razumljena intrumentalistino, ampak kot nain bivanja subjekta, njegovo eksistencialno-tehnoloko obstajanje in postajanje v svetu. Skratka, tukaj bomo zagovarjali tezo, da se z vpeljevanjem tehnologij in naprav kot so virtualna resninost, internet, mobilni telefon, dlannik, prenosni raunalnik, GPS navigator, prenosni medijski predvajalnik oziroma iPod, tablet raunalnik oziroma iPad1

V tem delu bomo obravnavali termina tehnika in tehnologija kot sinonima. Termina vsekakor nista identina, vendar za namen nae raziskave - med katero nas bosta ta termina zanimala v svojem najirem in najglobljem pomenu, se pravi tehnika oz. tehnologija kot nain eksistence subjekta , te razlike niso bistvene; toliko ve, ker se bomo tukaj ukvarjali predvsem s sodobnimi tehnikami in tehnologijami, ki slonijo na softveru, pri katerem ni preve smiselno loevati njegov kulturnoposredniki aspekt (tehnologijo) od njegove intrumentalne plati (tehnike). Prim. Zaslonske mobilne naprave so kot tehnologije za medloveko komuniciranje nekaj povsem drugega od njihovih intrumentalnih tehnikih podlag, vendar pa postajamo sodobniki premikov v miljenju, ki zahtevajo posredovanje med tema sferama, in sicer v okviru razumevanja softvera kot medija, ki omogoa priblievanje tehnikega in tehnolokega in s tem novo artikulacijo, recimo z Heideggerjevimi besedami, vpraanja o tehniki. (Janez Strehovec, Besedilo in novi mediji, Literarno-umetniko drutvo Literatura, Ljubljana 2007, str. 214.) V zvezi s tem premikom v miljenju, napotujemo na novo knjigo Leva Manovicha, , Software takes command, Draft version: November 20, 2008. http://lab.softwarestudies.com/2008/11/softbook.html. Dostopno 16.12.2008.

6 itn., spreobraa odnos med notranjim (subjektom) in zunanjim (objektom), pri emer seveda niti meja med smislom (oznaevalcem) in nesmislom (oznaenim) prav tako ne ostaja nedotaknjena. Nismo zapustili svojih teles in fizine realnosti ter se podali na brezkonna duhovna potepanja po virtualnih svetovih, kot je opisoval futuristine scenarije literarni in filmski kiberpank v asu, ko so bile pametne tehnologije e v povoju. Nasprotno, virtualnost je prila k nam, tukaj je, v aktualnem svetu, obdaja naa fizina telesa in jih spreminja. Podobno kot sodobne filozofske teorije in psihoanaliza pogosto spregledajo vpliv, ki jih imajo dananje tehnologije na aktualne procese subjektivacije, tako v kulturnih, novomedijskih in softverskih tudijah pogosto pogreamo globlje filozofsko premiljevanje njihovih odkritij. Zato bomo v tem delu pristopili k tej problematiki interdisciplinarno, kombinirajo razline pristope: noveje filozofske teorije subjekta in telesa (slede predvsem liniji Nietzsche-Deleuze(Guattari)-Foucault-), softverske, novomedijske, tehno in rejv tudije (Manovich, Strehovec, Zajc, Reynolds) ter teoretsko psihoanalizo (iek, Klepec). Mnenja smo, da je taken interdisciplinarni pristop - v okviru katerega se lahko miksajo zelo razlini filozofski in znanstveni pristopi moen, v kolikor v osnovno izhodie raziskovanja kompleksne problematike odnosa med subjektom in tehnologijo postavimo Foucaultov koncept dispozitiva. Sodobne tehnologije so namre, kot bomo videli, dispozitivi par excellence - vsak dispozitiv pa predpisuje in omogoa doloene procese subjektivacije oz. natanneje, subjekt je po Agambenovi definiciji naravnost tiso kar nastane med ivimi bitji in dispozitivi. Koncept dispozitiva - preko katerega med drugim skuamo pokazati tudi to, da so subjekt, tehnologija in druba neloljivo povezani - detajlno obravnavamo v prvem tematskem sklopu. Mogoe ni potrebno posebej poudarjati, da v tem besedilu pod pojmom subjekt ne mislimo neesa, kar je v kakrnem koli smislu substancialno oz. nekaj, kar ima kakrno koli trdno formo ali bog ne daj bistvo ampak na problem subjekta gledamo kot na zgodovinsko pogojeni proces nastajanja oz. subjektivacije, v foucaultovskem oz. deleuzovskem pomenu tega pojma. Pri tem aktualne monosti subjektivacije ne premiljujemo le teoretsko, ampak nao tezo o sinergiji med subjektom in tehnologijo skuamo preveriti tudi v neki konkretni situaciji: mnenja smo, da maksimalno sinergijo

7 med subjektom in tehnologijo danes lahko najdemo v okviru rejv dispozitiva. e je namre Benjamin v svojem popularnem tekstu Umetnina v dobi, ko jo je mogoe tehnino reproducirati postavil tezo, da film kot sodobna umetnika forma ustreza daljnosenim spremembam zaznavnega aparata posameznika iz dvajsetega stoletja, si tukaj upamo trditi, da je prav rejv zabava tista, ki najbolj ustreza spremembam zaznavnega aparata posameznika s konca dvajsetega in zaetka enaindvajsetega stoletja; in e je film korespondiral z velemestnimi oki industrijske moderne, korespondira rejverska zabava s postindustrijskimi oki sodobne globalizirane, tehnificirane, informacijske drube. Ta konkretni dispozitiv obravnavamo v drugem tematskem sklopu. V zadnjem tematskem sklopu pa priujoo problematiko obravnavamo s politine perspektive in raziskujemo kompleksno razmerje med uitkom, eljo, tehnologijo in Kapitalom. Na koncu se vpraamo tudi po antropolokih, celo ontolokih razsenostih vsesplone tehnologizacije sodobnega loveka in drube. Zvezo med subjektom, tehnologijo in drubo smo tam prav tako skuali predstaviti skozi paradigmo vmesnika ter prek razirjenega koncepta remiksa, ki je po naem mnenju osnovni tehnini operativni mehanizem ter poglavitna estetska, kulturna in drubena paradigma naega asa. Eksplozivna iritev paradigme remiksa po vsem drubenem polju pa seveda korespondira s tem, kako ljudje doivljamo sami sebe, kako se poutimo v sodobnem svetu. V doloenem smislu torej lahko reemo, da remiks danes ni enostavno le osnovni operativni mehanizem sodobnih tehnologij in paradigma, ki se nahaja v samem jedru kulturnega in drubenega, ampak je na nek nain tudi uteleen, in sicer kot operativni mehanizem mentalnega polja.

8

1. Teorija: TEHNO?

Najprej mi oblikujemo naa orodja, potem ona oblikujejo nas. Marshal McLuhan

9

1. 1 Kaj je dispozitiv?Kar vidimo na platnu, ni ivo. ivo je, kar se godi med gledalcem in platnom. Jean-Luc Godard

Za izraz dispozitiv, ki izhaja iz latinskega izraza dispositio, navajajo francoskih slovarjih tri pomenska sklopa. Prvi, v vojakem pomenu je to skupek sredstev, porazdeljenih v skladu z doloenim nartom. Drugi, v pravnem pomenu je del sodbe, ki obsega odloitev, loeno od motiva zanjo to je, del razsodbe (ali zakona), ki nekaj odloi in uredi. In tretji, v tehnolokem pomenu, ki nas bo tukaj najbolj zanimal, je dispozitiv nain, na katerega so razporejeni deli stroja ali mehanizma; ire tudi sam mehanizem.2 To, da je dispozitiv lahko tudi sam mehanizem oziroma aparat, pa Peter Klepec v svojem tekstu o vlogi pojma dispozitiva pri Foucaultu razume kot etrti pomen, ki je kljuen, saj naj bi pri dispozitivu lo za nek aparat ali stroj v splonem, abstraktnem, univerzalnem pomenu. Ravno v tem [], ko obe, univerzalno naleti na samo sebe, se nahaja specifinost dispozitiva, ki jo z enostavnim prevodom v kak drug izraz izgubimo, saj gre za obi, rodovni pojem, ki mora v celoten rod vteti tudi samega sebe.3 Odtod lahko Agamben zatrdi, da je beseda 'dispozitiv' kljuni izraz misli Michela Foucaulta oz. da so prav dispozitivi tisto kar znotraj Foucaultova strategije zavzema mesto univerzalij.4 Po drugi strani pa je ena izmed dveh konsekvenc Foucaultove filozofije dispozitivov po Deleuzu prav zavrnitev univerzalij: Univerzalno dejansko ne pojasnjuje niesar, ono samo bi moralo biti pojasnjeno. Eno, Vse, Resnino, objekt, subjekt niso univerzalije, temve singularni procesi, procesi unifikacije, totalizacije, verifikacije objektivacije, subjektivacije, ki so imanentni doloenemu dispozitivu.5 Vsak dispozitiv ima torej - in to je za na namen kljuno - poleg svoje univerzalne, abstraktne plati, tudi2 3

Navajamo po Giorgio Agamben, Kaj je dispozitiv?, v: Problemi, t 8-9, Ljubljana 2007, str.19. Peter Klepec, Ob mestu in vlogi dispozitiva pri Foucaultu, v: ibid., str. 34. 4 Giorgio Agamben, op.cit. str. 15 oz. 19. 5 Prim. Gilles Deleuze, Kaj je dispozitiv?, v: ibid, str. 9.

10 svojo konkretno plat, saj vedno predpostavlja nek subjekt, ki je v njega ujet . Problem subjekta in dispozitiva je tako podoben problemu kokoi in jajca: vsakem dispozitivu odgovarja doloen tip subjektivacije, vsak dispozitiv predpisuje doloen tip subjekta; pa vendar dispozitiv nikoli ne obstaja pred subjektom, saj je subjekt vanj vedno vkljuen. Kot pravi Deleuze: doloeni dispozitiv je imanenten doloenemu procesu subjektivacije. Pri tem pa prav za prav lahko govorimo o dveh subjektih. Prvega, ki ga doloeni dispozitiv predpisuje oziroma konstruira, lahko imenujemo imaginarni oziroma abstraktni. In drugega, ki je v doloeni dispozitiv vkljuen, lahko imenujemo realni oziroma konkretni subjekt. Kinematografski dispozitiv konstruira subjekt tako, da vsem v dvorani predpie skupno imaginarno pozicijo. Vendar subjekt tudi vkljuuje vselej se nanaa na konkretne posameznice in posameznike. Tak je tudi poudarek Foucaultovega koncepta dispozitivov oblasti.6 Agamben v omenjenem tekstu predlaga splono delitev vsega obstojeega na dve veliki skupini: prvo skupino tvorijo iva bitja (ali substance), drugo pa so dispozitivi, v katere so prva vselej ujeta. Tako iroko razumevanje pojma dispozitiva pomeni, da dispozitivi niso nujno in samo veliki dispozitivi oblasti kot so norinice, zapori, ole, cerkve, tovarne, pravni ukrepi itn., ampak dobesedno vse kar ima zmonost ujeti, usmerjati, doloiti, prestregati, oblikovati, nadzorovati in zagotavljati geste, vedenja, mnenja in diskurze ivih bitij.7 Tako Agamben kot dispozitive navaja tudi pisalo, pisavo, literaturo, filozofijo, kmetijstvo, cigareto, plovbo, raunalnike, mobilne telefone in na koncu tudi sam jezik, kot morda najstareji izmed vseh dispozitivov. Po tej sploni delitvi vsega obstojeega na dve veliki skupini, pa uvaja Agamben e tretjo: Vmes med obema pa je e tretja skupina, skupina subjektov. Subjekt imenujem to, kar je rezultat razmerja med ivimi bitji in dispozitivi. Subjekt je torej rezultat, uinek dispozitivov, a je hkrati tudi njihov pogoj (saj ne bi bil mobilni telefon nikakren dispozitiv, ampak navadna mrtva re, e ne bi bilo subjektov, ki prek njega komunicirajo). Tako recimo kino kot dispozitiv subjekt konstruira, a tudi vkljuuje []: subjekt je uinek in pogoj hkrati.86

Melita Zajc, Tehnologije in drube, ISH Fakulteta za podiplomski humanistini tudij, Ljubljana, 2000, str. 126. 7 Glej: Giorgio Agamben, op.cit. str. 23. 8 Melita Zajc, op. cit, str. 125.

11 Vsak dispozitiv predpisuje doloeno tehniko, doloeno tehnologijo, ki jo subjekt mora obvladati, e hoe biti vkljuen vanjo, e hoe postati subjekt doloenega dispozitiva. e recimo hoemo uporabljati predmete kot sta pisalo ali puka, moramo poznati njihov namen oziroma tehnike, s katerim jih lahko najbolj smiselno uporabimo poznati moramo njihov dispozitiv. Drugae se lahko zgodi, da bomo pisali s puko v pesku, ali e huje, da bomo s pisalom v roki tekli proti sovranikovem rovu. V nekem smislu, dispozitiv je tehnika. Pisalo ali puka nista dispozitiva, e ne poznamo tehnik njune uporabe - s katerimi se ele dispozitivi lahko konstruirajo - s katerimi nas ele dispozitivi lahko konstruirajo. Zaradi tega je tehnologija ultimativni dispozitiv, saj vsaka tehnologija predpisuje doloena pravila za uporabo. V nekem smislu, dispozitiv je pravilo, in sicer v smislu Wittgensteinovega pojma pravila: Kljuni aspekt Wittgensteinovega pojma pravila je, da pravilo je uporaba pravila: e ne zna pravilno uporabljati pravila, ne 'dojame' samega pravila.9 Tehnologija kot dispozitiv: to smo mi, dokler obvladujemo pravila, navodila za njeno uporabo, spotovanje teh pravil/navodil pa nas v nekem smislu spreminja, konstruira nas kot subjekte. Zaradi tega je Agambenu danes prav mobilni telefon dispozitiv par excellence.10 Vsaka tehnologija torej predpisuje doloeni dispozitiv. Pa vendar tako kot pri subjektu, tudi pri tehnologiji in dispozitivu naletimo na problem kokoi in jajca. Doloena tehnologija namre lahko nastane samo v okviru dispozitiva, ki jo omogoa: Foucault pokae, kako puka kot oroje v tem smislu obstaja ele v okviru 'ustroja, igar princip ni ve gibljiva ali negibljiva masa, temve geometrija deljivih in sestavljivih segmentov'. Tehnologija je torej drubena, preden postane tehnina...