ekoloska, pravni principi za zastita na zivotnata sredina

  • Published on
    02-Jul-2015

  • View
    424

  • Download
    8

Embed Size (px)

Transcript

<p>Ekolo{ka kriminalistika</p> <p>Sodr`ina:</p> <p>1. Voved ................................................................... ............... str. 2 2. Me|unarodni principi za za{tita na `ivotnata sredina 2.1. Principi OON ............................................ na str. 4</p> <p>2.2. Principi na ostanati organizacii ................ str. 7 3. Principi vo prevencijata i borbata protiv ekolo{kiot kriminalitet ............................................. str. 9 3.1. Principi na istragata ....................................... str. 10 na</p> <p>3.2. Utvrduvawe povrzanost ................................. str. 10</p> <p>3.3. Ulogata na organite za sproveduvawe na zakonot ................................................... ................... str. 11 4. Zaklu~ok ............................................................... ................ str. 12</p> <p>Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina</p> <p>Ekolo{ka kriminalistika</p> <p>5. literatura str. 13</p> <p>Koristena ........................................................</p> <p>1.Voved^ovekoviot civilizaciski razvoj, vodej}i se prvenstveno od</p> <p>svesta i potrebata za za{tita na sebe si i na svojata zadnica, kone~no zapo~na da doa|a da to~kata na sfa}awe deka okolinata i sekoj fragment od nea e sostaven i su{tinski del od taa zaednica. Me|utoa, fakt e deka motivot za ostvaruvawe na pobrz, polesen i pogolem profit e premnogu mo}en za da za{titata na `ivotnata okolina se ostavi edinstveno na ~ovekovata kolektivna svest, bidej}i sekoga{ vo taa kolektvna svest, }e ima individui koi }e bidat podgotveni da ja `rtvuvaat `ivotnata okolina za ostvaruvawe na toj profit. Poradi toa, se utvrdi deka e nu`na formalna i normativna za{tita na `ivotnata sredina. Potoa, se postavuva u{te edno pra{awe: Dali svesta na edna oddelna dr`ava e poinakva od svesta na oddelni indivitui koi bi ja `rtvuvale `ivotnata sredina za ostvaruvawe na profit? So drugi zborovi - dali dr`avata bi imala dolno voqa da donese nacionalni legislativni normi koi, za da se za{titi `ivotnata sredina bi im nanele odreden finansiski tro{ok, kako na samata dr`ava, taka i na del od nejzinite gra|ani? Ovaa</p> <p>Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina</p> <p>2</p> <p>Ekolo{ka kriminalistika pretpostavka go podigna ova pra{awe na me|unarodno nivo, so {to celata me|unarodna zaednica se vklu~i vo negovoto re{avawe. Me|utoa, vklu~uvaweto na me|unarodnata zaednica vo kreiraweto na normatina legislativa za za{tita na `ivotnata sredina postavi nov problem - do koj stepen mo`e da se vme{a me| unarodnata zaednica, a da ne navleze seriozno vo suverenitetot na samata dr`ava? Poradi toa, me|unarodnata zaednica se re{i za{titata na `ivotnata sredina da ja svede, vo najgolem del na postavuvawe na op{ti pravni principi kon koi treba da se pridr`uvaat oddelnite dr`avi, dodeka konkretnata regulacija ja ostavi vo racete na nacionalnoto zakonodavstvo. Gorenavedenoto ne vodi kon celta na ovoj tekst - naveduvawe i analiza na osnovnite me|unarodni principi za za{tita na `ivotnata sredina, i nivna primena od ekolo{ko-kriminalisti~ki aspekt. Seto ova e od osobena va`nost za Republika Makedonija, poradi samiot fakt {to na{eto op{testvo ve}e podolg period se nao| a vo sostojba na tranzicioni promeni, a "samata tranzicija pravej}i gi tie promeni opfa}a brojni sferi na op{testvento `iveewe, me|u koi: o politi~kiot sistem-premin od ednopartiski na politi~ki pluralizam o ekonomski sistemprestruktuirawe na ekonomskiot sistem preku napu{tawe na op{testvenata sopstvenost i dominacijata na privatnata sopstvenost, kako i zamena na plnskoto so pazarnoto op{testvo. o Vrednosniot sistem- promena na vrednosnata orientacija na op{testvoto"1. Toa zna~i deka na{ata dr`ava mora {to e mo`no pobrzo da gi prifati i sprovede obvrskite nametnati od me|unarodnata zaednica koi se odnesuvaat na za{titata na `ivotnata sredina, so {to poefikasno }e se nadmine tranzicioniot proces, i }e se otvori patot kon evrointegracijata.1</p> <p>D-r Marina Mali{ Sazdovska, Ekolo{ka kriminalistika, Skopje 2007 godina, str.76</p> <p>Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina</p> <p>3</p> <p>Ekolo{ka kriminalistika</p> <p>2. Me|unarodni principi za za{tita na `ivotnata sredina</p> <p>2.1. Principi na OONPri~inata poradi koja, vo ovoj del od tekstot re{ivme da gi prezentirame prvenstveno principite od OON, e poradi toa {to site drugi legislativni instrumenti za za{tita na `ivotnata sredina, nacionalni i me|unarodni, proizleguvaat principite na OON. Osnoven dokument na OON, koj predstavuva svoevidna ramka i temel na koj se nadograduvaat site podocne`ni, e Deklkaracijata na Obedinetite Nacii za ^ovekovata Okolina od 1972 godina2. Vo Preambulata na ovoj dokuent, OON prvpat ~ovekot go gledaat2</p> <p>ili se rezultat tokmu na</p> <p>The United Nations Conference on the Human Enviorument 21-st Plenary weeting, Stockholm, june, 1972.</p> <p>Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina</p> <p>4</p> <p>Ekolo{ka kriminalistika kako ,,su{testvo, no i kreira~ na na svojata okolina,, (t. 1.), i</p> <p>sposobnostite za toa ,,kreirawe,, na okolinata go uviduvaat kako mo`no zagrozuvawe na ~ovekovite prava i slobodi, pa duri i na samoto pravo na `ivot. Poradi toa, se deklarira deka ,,za{titata i unapreduvaweto na ~ovekovata okolina ... e urgentna potreba i `elba na lu|eto od celiot svet i dol`nost na site Vladi (t. 2. od Preambulata). Tie dol`nosti, vo ovaa Deklaracija se navedeni vo dvaeset i {est osnovni principi za za{tita i odnesuvawe kon ~ovekovata okolina. Va`no e da se napomene deka ovoj tekst e osnovata od koja podocna }e se oformat ,,konkretni principi,, kako ,,princip na odr`liv razvoj,, ,, zagaduva~ot pla}a,, i sl. Osnovnoto vnimanie, me| udrugoto e posveteno na faktot deka prirodnite resursi, kako takvi se iscrplivi i deka pri nivnoto koristewe mora da se vodi smetka kako za sega{nite, taka I za idnite generacii, deka sekoja Vlada pri ekonomskoto planirawe mora da vodi smetka za so~uvuvaweto na prirodata, i deka od ovie procesi (koristewe na resursite i ekonomsko planirawe), }e obezbedat ednakvi {ansi za benefit na celoto ~ove{tvo (Principi 2-5). Ponatamu, se posvetuva vnimanie na menaxiraweto so odpadot. Imeno, ,,osloboduvaweto od toksi~ni substanci i osloboduvaweto na toplina vo kvantitet ili koncentracija koja go nadminuva kapacitetot na prirodata da se spravi so niv, mora da bide napraveno na na~in za da se osigura deka nema da bide napraveno na na~in za da se osigura deka nema da bide pri~ineta seriozna i ireparabilna {teta na ekosistemite,,3. Narednite principi na~elno gi reguliraat na~inite na re{avawe na ovie pra{awa, so toa {to detalite gi ostavaat na ,,vnatre{noto pravo ... so obvrska da ne predizvikuvaat {teta na sredinata vo svojata ili vo drugi dr`avi,, ( princip 21). Naredniot zna~aen ~ekor koj go pravi OON vo poleto na za{titata na `iovotnata sredina e Svetskata Povelba za Prirodata od3</p> <p>Principle 6, Declaration of the UN on the Human Euviorument, Stockholm, 1972.</p> <p>Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina</p> <p>5</p> <p>Ekolo{ka kriminalistika 1982 godina4, koja iako ne e tolku precizna kako Deklaracijata od 1972 godina, e podignata na nivo na Rezolucija na OON, so {to ima mnogu pogolema pravna sila. Posebno e interesen faktot {to u{te so samata Preambula na ovaa povelba, OON za{titata na prirodata ja povrzuva so svojata osnovna cel - vospostavuvawe i oddr`uvawe me|unaroden mir, vospostavuvawe na prijatelski odnosi pome|u naciite i me|unarodna sorabotka vo re{avawe na problemite od me| unaroden karakter. Vo toj kontekst naveduva samo pet osnovno principi za postapuvawe vo prirodata: 5 1. Prirodata }e bide po~ituvana i nejzinite esencijalni procesi nema da bidat naru{eni; 2. Genetskata varjabilnost na zemjata nema da kompremirana; populaciskite nivoa na site `ivotni formi, divi ili doma{ni, mora vo najmala mera da bide dovolna za niven opstanok, i zatoa, potrebnata sredina }e bide odr`uvana; 3. Siote oblasyi na zemjata }e bidat podlo`ni na ovie principi; specijalna za{tita }e bide na unikatni oblasti koi prezentiraat razli~ni tipovi na ekosistemi ili `ivotna sredina na retki ili zagrozeni vidovi; 4. Ekosistemite i organizmite, kako i zemjenite, vodnite i atmosferskite resursi koi gi koristat lu|eto, }e bidat koristeni na takov na~in so koj }e se postigne i odr`i optimalna odrr`liva produktivnost, no ne na na~in na koj }e se zagrozi integritetot na drugite ekosistemi so koi tie koegzistiraat. 5. Prirodata }e bide obezbedena od degradacija predizvikana od vojuvawe ili drugi neprijatelski aktivnosti. Ponatamo{en fakt koj ja pravi ovaa Povelba tolku zna~ajna, e toa {to ova e prv dokument koj detalno ja razbratuva implementacijata na ovie principi (Glava III od Povelbata). Sledniot, mo`ebi i najzna~aen ~ekor e t.n. Deklaracijata od Rio6, koja predstavuva, spored samata Preambula, nadograduvawe i4 5</p> <p>World Charter for Nature, UN General Assembly Resolution 37/7, 28 October, 1982. IBID 6 United Nations Declararation on Enviorunment end Development, General Assembly Couference 151/26, August 1992, Rio de Janeiro.</p> <p>Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina</p> <p>6</p> <p>Ekolo{ka kriminalistika doprecizacija na principite sodr`ani vo Deklaracijata od 1972 godina. Vo su{tina, stanuva zbor za dvaeset i sedum principi koi ja obrabotuvaat istata materija i istite generalni principi, no na mnogu podetalen i precizen na~in. Na primer, u{te vo prviot princip se deklarira deka samiot ~ovek predstavuva centar na za{titata na odr`liviot razvoj, a so toa i na `ivotnata sredina. Ponatamu, vo su{tina se povtoruva obvrskata za vospostavuvawe odr`liv razvoj, so toa {to, taa se pro{iruva ne samo na site dr`avi, tuku i na lu|eto kako individui (Princip 5). Drugi novini vo ovaa Deklaracija se deka posvetuva vnimanie na namaluvawe na siroma{tijata na nivo na cel svet, posvetuvaj}I posebno vnimanie na zemjite vo razvoj (Princip 6). Potoa, kompenzacijata za `rtvite na zagaduvaweto i druga {teta vrz `ivotnata sredina, navedeno vo Principot 13, e mnogu va`na novina od viktimolo{ki aspekt, na koja se nadovrzuva kone~nata i finalna normativna regulacija na principot ,,zagaduva~ot pla}a,, vo Principot 16. Ostanatiot del se odnesuva na sorabotka pome|u dr`avite vo re{avaweto na pra{awata za za{tita na `ivotnata sredina i odr`liv razvoj, potoa deka, soglasno OON, samiot mir e nedeliv od za{titata na okolinata i nejziniot razvoj (Princip 25), i deka bilo koj spor, vo vrska so materijata na koja se odnesuva ovaa Deklaracija }e bide re{en soglasno Povelbata na OON. Novina vo ovoj slu~aj e Izve{tajot7</p> <p>za ovaa Deklaracija, kade</p> <p>{to ima direktni upatstva kako Dr`avite - ~lenki, t.e. nivnite Vladi da gi implementiraat i sprovedat ovie principi.</p> <p>2.2. Principi na ostanati organizaciiPri~inata poradi koja vo ovoj del od tekstot nema da posvetime vnimanie na dokumentite od drugi me|unarodni vladini organizacii, e toa {to vo najgolema mera, tie gi sodr`at principite na7</p> <p>Non-legally binding statemont and report of principles for a global consensus on the management and conservation of the enviorument and sustainsledevelment, Unatid Nations Department of Economic and Social Affairs, 1999.</p> <p>Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina</p> <p>7</p> <p>Ekolo{ka kriminalistika OON, adaptirani na nivnite individualni specifiki i karakteristiki. Poradi toa, }e bidat analizirani dokumenti koi se odnesuvaat na ovaa materija, a ~ie poteklo e od NVO sektorot. Predmet na analiza }e bidat ovie dokumenti, bidej}i NVO sektorot, osobeno toj del koj se zanimava so za{tita na `ivotnata sredina, vo preden plan ja stava tokmu za{titata na sredinata, a ne suverenitetot na dr`avata. Najdobra i najdetalna analiza na principite za za{tita na `ivotnata sredina imaat ponudeno Svetskata Komisija za Sredinata i Razvojot (WCED), koi vo svojata organizaciona struktura imaat posebna grupa eksperti koi se zanimavaat so pra{awa od oblasta na ekolo{koto pravo. Vo nivniot pregled na predlo`enite pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina i odr`liv razvoj 8, tie gi naveduvaat i analiziraat slednite principi: 1. Princip na osnovno ~ovekovo pravo - osnovno ~ovekovo pravo na sekoj ~ovek e deka `ivee vo sredina adekvatna za nivnoto zdravje; 2. Inter-generaciska ednakvost - pri koristewe na sredinata i nejzinite resursi, mora da se vodi smetka i za benifitot na idnite generacii; 3. Princip na odr`uvawe i odr`liva upotreba - vo su{tina ovoj princip e ist kako I predhodno navedeniot princip za optimalna odr`liva produktivnost za koristewe na resursite vo Povelbata za Prirodata na OON od 1982 godina; 4. Princip na ekolo{ki standardi i monitoring - obvrska za vospostavuvawe standardi i monitoring na nacionalno nivo za kvalitetot na sredinata i koristeweto na resursite; 5. Predhodni ekolo{ki procenki - se bara detalna procenka na bilo koja aktivnost koja zna~ajno mo`e da vlijae na prirodata; 6. Pristap do praven proces - predviduva mo`nost za za{tita za site lu|e na koi zna~ajno }e vlijae planiranata aktivnost;</p> <p>8</p> <p>Summary of proposed legal principles for enviorumental protection and sostaible development, WCED, San Jose, Costa Rica, 1996.</p> <p>Pravni principi za za{tita na `ivotnata sredina</p> <p>8</p> <p>Ekolo{ka kriminalistika 7. Odr`liv razvoj i pomo{ - sekoja dr`ava pri planiraweto i implementiraweto na bilo koja razvojna aktivnost, }e vodi smetka za nejzinata odr`livost, i }e pru`i pomo{ na drugi dr`avi vo toj proces, posebni zemjite vo razvoj; 8. Generalna obvrska za sorabotka me|u dr`avite vo sproveduvaweto na ovie principi. Ponatamu, postojat organizacii koi se zanimavaat I svojot fokus go postavuvaat tokmu na eden medium, kako na primer, USWPA (Agencija za za{tita na vodite na Soedinetite Dr`avi), ~ii principi se usvoeni od oficijalnata administracija na SAD za za{tita na sredinata9. Bez da navleguvame vo detalna analiza na sekoj od ovie devetnaeset principi, }e napomeneme samo deka najgolemo vnimanie posvetuvaat na predviduvaweto i menaxiraweto na posledicite od koristeweto na vodata i vodnite resursi. [to se odnesuva do drugi komparativni nacionalni legistlativi od oblasta na ekolo{koto pravo, Avstralija vo 2004 godina, objavi 5 oficijalni Izjavi10 od vlastite za za{tita na sredinata vo koi detalno se analiziraat site pravni instrumenti i nivnata aplikacija i implementacija vo Avstraliskiot nacionalen sistem vo odnos na razli~ni mediumi i resursi, taka na primer vo 5-tata izjava,koja se odnesuva na zemjenite resursi navedeni se site osum zakoni koi se odnesuvaat na taa tema, so detalna analiza za nivnata implementacija i strukturite vo vlasta odgovorni za toj proces. [to se odnesuva do na{ata nacionalna legistlativa, nie nemame vkupno osum zakoni koi se odnesuvaat na celata oblast na za{tita na `ivotnata sredina11. Me|utoa, toa ne e na{ osnoven problem. Problemot se sostoi vo podelbata na nadle`nost za pmplementirawe na principite sodr`ani vo ovie zakoni, {to vodi kon</p> <p>9</p> <p>USEPA, 2000, Principles for the Ecological Restoration of Aqatic Resourses, ESPA 841-F00-003, Washington, D.C. 10 Enviormental Protection Autority of australia, 2004, Enverumentalprotection and Ecological Sustanabiliti, Position Statemen...</p>