Habitat Koncna

  • Published on
    03-Apr-2015

  • View
    99

  • Download
    2

Embed Size (px)

Transcript

<p>UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO</p> <p>SEMINARSKA NALOGA MONITORING GOZDNIH HABITATOV V SLOVENIJI</p> <p>tudijski program: GEOGRAAFIJA - E</p> <p>Mentor: dr. Bla Repe</p> <p>Velenje, avgust 2009</p> <p>Denis Doblek</p> <p>Kazalo</p> <p>1. UvodSmisel ivljenja je iveti v skladu z naravo. ZENON (335 BC - 264 BC) Ta staro-grki citat filozofa Zenona sem si izbral zato, ker mislim, da se s pomojo monitoringa ohranja narava, s tem pa jo tudi mi bolje razumemo in tako poskuamo z njo tudi iveti. Velikokrat se loveku zazdi (to ni le slutnja), da uniuje naravo oziroma jo izkoria. Prav z monitoringom lahko opazujemo, kasneje tudi prepreimo, propadanje narave. V mojem primeru gre za gozdne habitate, ki so zaradi svojih posebnih lastnosti in naelu o biotski raznovrstnosti zelo pomembni za nas. Srbeti moramo za njihovo ohranitev ter ponovno oivitev, torej ne smemo se vdati v usodo in nonalantno pozabiti na te edinstvene ivljenjske prostore. V seminarski nalogi bom predstavil monitoring gozdnih habitatov v Sloveniji. Nanaa se na spremljanje stanja okolja in na informacije o okolju. Na zaetku bom definiral sam pojem monitoringa, habitata ter gozdnega habitata, vse to sem povzel po slovenski ustavi. Nato bom opisal izvajalce monitoringa v Sloveniji, temu pa sledi nain izvajanja monitoringa gozdnih habitatov ter kratek opis evropskih projektov, ki so povezani z gozdnimi habitati. Kljuen del te seminarske naloge predstavlja 6. poglavje, kjer sem opisal vse habitatne tipe, ki se, skladno z evropsko nomenklaturo, pojavljajo v Sloveniji. S pomojo programa ArcView 9.2 sem izdelal karte na katerih sem prikazal obmoje, ki ga doloen gozdni habitatni tip zaobsega. V zakljuku pa sem nekako strnil svoje misli in napravil kratko analizo podatkov.</p> <p>2. Pregled dosedanjih objav2.1. MonitoringGoldsmith (1991) opredeli kljuno razliko med meritvami in monitoringom tako: Merjenja so inventura. Osnovna izhodia merjenj so kvantitativne metode in ponavadi se izvedejo le enkratno. Monitoring pa je drugae namensko orientiran. Pove nam, kako se nekaj spreminja; ponavlja se v enakih intervalih in pogosto preskrbi osnovo za zapis monih sprememb v prihodnosti. Potemtakem je dinamien v svojem izhodiu, namensko orientiran in mora biti kritino pregledan, preden se izvede. prijanovi DN Razvoj kazalnikov in monitoringa biotske pestrosti se nanaa na spremljanje stanja in trendov pestrosti in ohranjenosti sestavin biotske pestrosti in sicer na krajinski, habitatni in vrstni ravni. Vkljuene so glavne sestavine biotske pestrosti, ki jih za monitoring ohranjenosti narave predvideva Zakon o ohranjanju narave (ZON, 1999), t.j. habitatni tipi ter rastlinske in ivalske vrste in njihovi habitati, ekoloko pomembna obmoja (EPO) in posebna varstvena obmoja (pomembna za EU).</p> <p>2.2. Habitat in gozdni habitatV 11. lenu Zakona o ohranjanju narave (ZON) je zapisano, da je habitat (ivljenjski prostor) s specifinimi neivimi in ivimi dejavniki opredeljen prostor vrste oziroma geografsko opredeljen prostor osebka ali populacije vrste. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp? urlid=200496&amp;stevilka=4233 V Uredbi o habitatnih tipih iz leta 2003 je (gozdni) habitatni tip biotopsko ali biotsko znailna in prostorsko zakljuena enota ekosistema, katerega ohranjanje v ugodnem stanju prispeva k ohranjanju ekosistemov. Habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, so tisti, ki so na ozemlju Republike Slovenije redki, ranljivi, imajo majhno naravno obmoje razirjenosti ali predstavljajo za doloeno biogeografsko regijo znailen habitatni tip, in tisti, katerih ohranjanje v ugodnem stanju se izvaja na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb ali je v interesu Evropske unije. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003112&amp;stevilka=4926 Varstveni cilji za gozdne habitate iz drugega odstavka 3. lena te Uredbe so: - Ohranitev raznolikosti gozdne strukture v razlinih starostnih fazah. - Ohranitev ustrezne koliine neive gozdne mase (odmrlo drevje, odpadlo listje in drugo). - Ohranitev za habitatni tip znailne sestave biocenoze, brez tujerodnih vrst in gensko spremenjenih organizmov. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003112&amp;stevilka=4926.</p> <p>3. Izvajalci monitoringa na podroju gozdov v Sloveniji3.1. Zavod za gozdove SlovenijaZavod za gozdove Slovenije je nosilec in izvajalec javne gozdarske slube v vseh gozdovih na obmoju Republike Slovenije. http://www.zgs.gov.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/ZAKONI/16_statut.pdf V 8. lenu statuta zavoda za gozdove je pod dejavnost gozdarske slube, v prvih dveh alinejah zapisano, da Zavod spremlja stanje in razvoj gozdov ter skrbi za varstvo gozdov. SAM Za to seminarsko nalogo je to pomembno predvsem, zaradi dejstva, da se s tem obvezujejo, da bodo, tudi z monitoringom, skrbeli za gozd oziroma gozdne habitate. http://www.zgs.gov.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/ZAKONI/16_statut.pdf Zavod za gozdove Slovenije je organiziran v centralni enoti v Ljubljani in 14 obmonih enotah. Obmone enote so razdeljene na krajevne enote, te pa naprej na gozdne revirje. Gozdnogospodarsko nartovanje je organizirano na treh ravneh in sicer obmona, raven gozdnogospodarskih enot in lokalna raven. Na prvih dveh ravneh se izdelujejo gozdnogospodarski narti, na tretji ravni pa gozdnogojitveni narti. Gozdnogospodarski narti se izdelujejo za obdobje 10 let in sicer na priblino 10 % povrine gozdov letno v Sloveniji. prijanovi 3.2 Gozdarski intitut Slovenije Gozdarski Intitut Slovenije (GIS), ustanovljen leta 1947, je vodilna nacionalna javna raziskovalna intitucija. Izvaja raziskovalno-razvojno delo v podporo ekosistemskega, trajnostnega in multifunkcijskega gospodarjenja s slovenskimi gozdovi v okviru javne gozdarske slube Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, javne slube Ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo s programsko skupino Gozdna biologija, ekologija in tehnologija, CRP, projektov ARRS in mednarodnih projektov. Skrbi za nadzor in rabo gozdov/gozdnih povrin na nain in v obsegu, ki omogoa vzdrevati biodiverziteto, proizvodnost, regeneracijsko sposobnost, vitalnost, kot tudi njihov potencial, zdaj in v prihodnosti ter izpolnjevati odgovarjajoe ekoloke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in globalni ravni, ne da bi kodovali ostalim ekosistemom (MCPFE 1993, H1) kot ga opredeljujejo "Helsinki kriteriji (MCPF 1998, L2): 1. Ohranjevanje in izboljevanje gozdnih resursov in njihov prispevek k globalnemu ogljikovemu . 2. Ohranjevanje zdravja in vitalnosti gozdnih ekosistemov. 3. Ohranjevanje in krepitev proizvodnih funkcij gozdov (les in nelesni prozvodi). 4. Ohranjevanje, zaita in ustrezno izboljevanje bioloke diverzitete ter gozdnih ekosistemov. 5. Ohranjevanje in ustrezno izboljevanje zaitnih funkcij pri gospodarjenju z gozdom (zlasti tal in vode). 6. Ohranjevanje drugih socio-ekonomskih pogojev.</p> <p>4. Potek izvajanja monitoringa gozdnih habitatov v Sloveniji4.1. Pravna podlaga za izvajanje monitoringa v SlovenijiLeta 1979 je bila v enevi, na pobudo evropske ekonomske komisije Zdruenih narodov (UN/ECE), sprejeta konvencija o daljinskem transportu onesnaenega zraka (konvencija LRTAP), ki je prvi uradni dokument na mednarodni ravni, v katerem je predvideno izvajanje spremljanja stanja okolja. Na osnovi te konvencije je bil leta 1985, sprejet mednarodni program sodelovanja za oceno in sledenje uinkov onesnaenega zraka na gozdove (ICP Forests). Leta 1986 pa je tudi Evropska unija sprejela prvo direktivo Sveta EU, ki je doloala sprejetje in izvajanje sheme za varstvo gozdov Skupnosti pred atmosferskim onesnaevanjem (Council Regulation N.(EEC) 3528/86). Na osnovi teh dokumentov se je razvil obseen mednarodni program za spremljanje stanja in razvoja gozdov, ki poteka e skoraj 20 let. V programu sodeluje 37 evropskih drav. Program se izvaja na dveh intenzivnostnih ravneh in je obvezen za vse lanice Evropske Unije.</p> <p>4.2. Prvi nivoV Sloveniji poteka program spremljanja stanja gozdov na I. intenzivnostni ravni e od leta 1985 (poskusna snemanja), od leta 1987 pa potekajo redna letna snemanja. Izvedba in nain izvedbe popisa sta doloena s Pravilnikom o varstvu gozdov (Ur. l. RS 92/2000). Za izvedbo je odgovoren Gozdarski intitut Slovenije.</p> <p>Mrea stalnih vzornih ploskev je namenjena spremljanju stanja in sprememb vitalnosti gozdnega drevja. Vitalnost gozdnega drevja se ocenjuje vsako leto, kot osnovi pokazatelj vitalnosti slui osutost kroenj. Poleg letnega spremljanja vitalnosti drevja, se vsakih 10 let opravi tudi analiza stanja tal in vsebnosti kemijskih elementov v listju/iglicah. V Evropi se te aktivnosti izvajajo na priblino 6000 ploskvah. http://petelin.gozdis.si/splet/?p=raven1 V Sloveniji se spremljanje stanja gozdov izvaja na nacionalni mrei, katere osnovni namen je pridobiti pregled nad trenutnim stanjem gozdov ter nad asovnimi in prostorskimi spremembami stanja. V okviru te ravni potekajo vsakoletna snemanja stanja gozdov na 41 ploskvah 16 x 16 km mree, vsakih 10 let pa na ve kot 700 ploskvah 4 x 4 km mree. Razen snemanja vitalnosti drevja se vsakih 10 let, na ploskvah 16 km mree, opravita e popis stanja gozdnih tal in popis preskrbljenosti gozdnega drevja s hranili. Nateti popisi so v skladu z evropsko metodologijo. Razen tega opravljamo e popise liajske vegetacije, ki nam slui kot bioindikator za onesnaenost zraka, saj v veini primerov v bliini ploskev ni postaj za merjenje onesnaenost zraka. http://petelin.gozdis.si/splet/?p=raven1</p> <p>4.3. Drugi nivoNa ploskvah ravni II potekajo bolj podrobne raziskave. Trenutno je v Evropi okoli 850 taknih ploskev na katerih se popisuje stanje drevja, gozdnih tal, talne raztopine, mineralne prehrane drevja, sestave opada, prirastka, pritalne vegetacije, spremljajo se padavine in podnebne razmere. Raziskave se odvijajo na omejenem tevilu ploskev (npr. na 10% ploskev 16 km x 16 km mree), ki predstavljajo za dravo znailne gozdne ekosisteme. Drugo raven sestavlja kontinuirana raziskovalna aktivnost na posebej izbranih stalnih raziskovalnih ploskvah (Intenzivni monitoring gozdov). Cilja sta spoznavanje procesov v izbranih gozdnih sestojih in povezovanje teh rezultatov z izsledki prve ravni, predvsem v pogledu pojasnjevanja procesov, ne pa statistinih povezav. Prijanovi</p> <p>5. Evropski projekti povezani z gozdnimi habitati5.1. EumonEuMon je kratica za EU-wide monitoring methods and systems of surveillance for species and habitats of Community interest (Metode monitoringa in nadzora evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov). V projektu smo se osredotoili na tiri temeljne vidike monitoringa biotske raznovrstnosti: sodelovanje prostovoljcev, razirjenost in znailnosti shem monitoringa, metode monitoringa ter na izvedbo monitoringa in naravovarstvenih prioritet. V okviru projekta smo razvili spletne pripomoke za podporo pri monitoringu biotske raznovrstnosti. http://eumon.ckff.si/summary.php?pid=7 V projektu sodeluje 11 drav in sicer Nemija, Estonija, Francija, Velika Britanija, Grija, Madarska, Litva, Nizozemska, Poljska, Slovenija in Norveka (z izjemo Norveke so vse lanice EU). Pregled obstojeih monitoringov pa zajame razen prej natetih e 23 drav evropskega (pol) kontinenta. EuMon konzorcij torej povezuje 11 drav in izkunje 16-ih partnerskih institucij. V Sloveniji so v projekt vkljuene tiri institucije: Gozdarski intitut Slovenije (1.), Center za kartografijo favne in flore (2.), Univerza v Ljubljani (3.), Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Bioloki intitut Jovana Hadija(4.). prijanovi Cilj projekta EuMon je pripraviti standardizirane in usklajene programe monitoringa vrst in habitatnih tipov, ki so v interesu Evropske unije. Osnova bo primerjava in zdruevanje obstojeih metod in sistemov monitoringa. Izbrane bodo najbolj uspene, cenovno uinkovite in regionalno uporabne metode, ki bodo preizkuene v irem evropskem prostoru. Prijanovi Med pomembnimi procesi za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti je vzpostavitev omreja NATURA 2000. Pri tem bo najprej potrebno ovrednotiti sposobnost omreja za vzdrevanje biotske raznovrstnosti. V podporo temu bo EuMon razvil metode, kako vzpodbuditi odgovornost lanic EU za varstvo vrst in habitatnih tipov, ki so v interesu EU (EuMon ,).</p> <p>5.2. Natura 20005.2.1 Pravne podlage za uvedbo Nature 2000 v Sloveniji Skladno z Evropskim sporazumom o pridruitvi, ki ga je podpisala Slovenija, se je Slovenija zavezala izpolniti obvezo, da najpozneje do vstopa v Evropsko unijo (EU) doloi obmoja v Sloveniji, ki so pomembna z vidika ohranitve narave v EU. Obmoja morajo biti opredeljena skladno z merili in navodili, navedenimi v Direktivi o habitatih (Council Directive on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora), pri emer mora zlasti upotevati navzonost habitatnih tipov in vrst, ki so navedene v dodatkih I in II navedene direktive.</p> <p>http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/priloga3.pdf Za gozdarstvo so zlasti pomembne mednarodne pogodbe s podroja ohranjanja narave oziroma biotske pestrosti. Od leta 1992 naprej, ko je Slovenija v Rio de Janeiru podpisala Konvencijo o biotski raznovrstnosti in sprejela Naela o gozdovih, je pri razvoju svojih predpisov in stratekih dokumentov s podroja gozdarstva nenehno pazila, da so bila upotevana ta naela in druge zaveze konvencije v zvezi z gozdovi. Direktiva o habitatih Cilj direktive je prispevati k ohranjanju biotske pestrosti zlasti z vzpostavitvijo koherentnega evropskega ekolokega omreja obmoij, ki so v interesu Skupnosti, znanih pod imenom Natura 2000. Habitatni tip je v interesu Skupnosti, e je nevarno, da izgine znotraj svojega naravnega areala, ima majhen areal ali pa predstavlja izjemen primer v eni od estih biogeografskih regij. Vrste so v interesu Skupnosti, e spadajo v kategorije prizadetih, ranljivih, redkih ali endeminih vrst in zahtevajo posebno pozornost. Omreje Natura 2000 naj bi zagotovilo, da bodo izbrani habitati in vrste ohranjeni v ugodnem stanju. Zaradi tesne povezave med direktivama o pticah in habitatih vsebujejo obmoja Natura 2000 poleg posebnih obmoij ohranjanja izbranih habitatnih tipov in habitatov vrst (SAC) tudi obmoja SPA iz direktive o pticah. Skladno z ZON bodo obmoja Natura 2000 doloena z vladno uredbo kot posebna varstvena obmoja (PVO). http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/priloga4.pdf Vlada Republike Slovenije je 29. aprila 2004 doloila obmoja Natura 2000 v Sloveniji z Uredbo o posebnih varstvenih obmojih (obmojih Natura 2000). Doloenih je 286 obmoij, od tega jih je 260 doloenih na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah. Obmoja zajemajo 36 odstotkov povrine Slovenije. Obmoja se preteno prekrivajo, saj je 60 odstotkov povrin, predlaganih na podlagi direktive o habitatih, znotraj predlaganih posebnih varstvenih obmoij po direktivi o pticah. V zavarovanih obmojih (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 25 odstotkov skupne povrine Natura 2000 obmoij. http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=45</p> <p>6. Gozdni habitatni tipi v Sloven...</p>