makroekonomski koncepti-otvoreni prasanja

  • Published on
    26-Jul-2015

  • View
    153

  • Download
    0

Embed Size (px)

Transcript

- Otvoreni pra{awa i dilemi vo sovremenata makroekonomija-klasi~ari nasproti kejnzijanci -

Voved

Dokolku site ekonomisti se soberat na edno mesto, nema da postignat edinstven zaklu~ok Xorx Bernard [o

Ona

{to

e

prepoznatliva

karakteristika

na

sovremenata

makroekonomska nauka e nejzinata podelenost na dva golemi i zaemno konkurentski tabora: makroekonomska {kola od klasi~na (liberalna) proveniencija i makroekonomska {kola od kejnzijanska proveniencija. Interesen e faktot {to novite makroekonomski koncepcii, t.e. {koli, {to se pojavija i razvija po Vtorata svetska vojna, se fundirani ili vrz ekonomskoto u~ewe na klasi~arite ili vrz ekonomskoto u~ewe na Kejnz. Poto~no, po pojavata na Kejnzovata Op{ta teorija na vrabotenosta, kamatat i paritemakroekonomski koncepcii svoite sfa}awa gi 1936g., site so sporeduvaat

originalnite postavki na Kejnz, odnosno ili gi osporuvaat i se svrtuvaat kon klasi~nata ekonomska misla pred Kejnz, ili gi podr`uvaat i prodol`uvaat kon ponatamo{no razrabotuvawe i zbogatuvawe na ideite na Kejnz. Istorijata na razvojot na makroekonomijata e istorija na konfrotirawe na dvata pristapa - kenzijanskiot i klasi~niot - za klu~nite makroekonomski pra{awa : ekonomskite fluktuacii ( biznis ciklusite), nevrobotenosta i inflacijata , {tedeweto i investiciite itn. Dvata pristapa razli~no gi tretiraat istite makroekonomski problemi. Po nekoi pra{awa tie imaat dijametralno sprotistaveni pogledi, po drugi pra{awa i sfa}awata se razlikuvaat samo vo nijansi, a razlikite se pove}e od formalna otkolku od su{tinska priroda, po treti pra{awa pogledite sosema se pribli`ile i re~isi se identi~ni. Konfrotaciite me|u dominantnite makroekonomski {koli se konstanta, po~nuvajki od objavuvaweto na Kejnzovata Op{ta teorija do dene{ni dni, pritoa ponekoga{ se posilni, pointenzivni (vo periodi 1

- Otvoreni pra{awa i dilemi vo sovremenata makroekonomija-klasi~ari nasproti kejnzijanci -

na izrazena nestabilnost), a nekoga{ se poblagi (na pr. vo periodot na neoklasi~nata sinteza), a ~esto primaat i ideolo{ka konotacija. Nasproti tvrdewata na ekonomistite deka postignale {irok konsenzus tokmu po su{tinskite ekonomski pra{awa i deka nesoglasuvawata vo ekonomskata nauka realno se mnogu pomali odkolku toa {to se ~ini na prv pogled, vo po{irokite intelektualni krugovi preovladuva misleweto deka pome|u ekonomistite postoi visok stepen na nesoglasuvawe duri i po najzna~ajnite ekonomski pra{awa. Dali ekonomistite navistina se raspravaat i ne se soglasuvaat tokmu okolu klu~nite pra{awa vo ekonomijata, a posebno vo makroekonomskata nauka? Ili pak mo`ebi razli~nite pogledi i sva}awa pome|u ekonomistite manifestiraat tendencija kon pribli`uvawe i utvarduvawe na standardni ekonomski znaewa? Odgovorot na ovie pra{awa mora da gi ima vo predvid specifi~nosti na ekonomijata kako nauka: # Iako najkvantitativna pome|u op{testvenite nauki, ekonomijata ne ja poseduva egzaknosta, to~nosta i rigoroznosta imanentna na prirodnite nauki. Ekonomskite zakoni, za razlika od prirodnite, dejstvuvaat samo kako tendencija, samo kako prosek, so brojni isklu~oci, otstapuvawa na zakonitosta nad i pod normalata. Se razbira toa nezna~i deka ekonomskite zakoni neva`at ili nedejstvuvaat. # Op{testvenite nauki vklu~uvajki ja i ekonomskata nauka, se pomalku otporni na subjektivizam i na metafizi~ki, ideolo{ki iskazi, tokmu poradi nedostatokot na egzaktnost i rigoroznost. # Netreba da se zapostavi i faktot deka postoi pozitivna i normativna ekonomija. Dodeka pozitivnata ekonomija gi analizira i utvrduva domenot faktite na vo ekonomijata, normativnata se ekonomija vo analizata vnesuva eti~ki i vrednosni kriteriumi. Tokmu zatoa vo normativnata ekonomija javuvaat brojni nesoglesuvawe pome|u ekonomistite.

2

- Otvoreni pra{awa i dilemi vo sovremenata makroekonomija-klasi~ari nasproti kejnzijanci -

Vo op{tata sprotistavenost i me|usebna kritika na dominatnite ekonomski {koli (paradigmi vo ekonomijata) se nastojuva da se istaknat slabostite na protivnikot, od edna strana , i superiornosta na sopstvenoto u~ewe za toa da slu`i kako voda~ za ekonomskata politika, od druga strana. Pobednikot od duelot }e zavisi od sposobnosta na ednata ili drugata paradigma da ja tolkuva ekonomskata stvarnost, da sogleduva idni dvi`ewa i da nudi re{enija za napreduvawe na ekonomskata realnost. Sinteti~ki gledano, nesoglasuvawata i dilemite pome|u dvata pristapa - kenzijanskiot i klasi~niot - mo`at da se lociraat vo nekolku klu~ni pra{awa: 1. Glavni izvori na nestabilnost - pri~ini koi gi determiniraat ekonomskite ciklusi; 2. Brzina na uramnote`uvawe na pazarite; 3. Anticipirawe na idninata na~inot na formirawe na o~ekuvawata; 4. Monetarnata politika i zna~eweto na parite; i 6. Ulogata na dr`avata (vladata) - opravdanosta na stabilizacionite politiki.

3

- Otvoreni pra{awa i dilemi vo sovremenata makroekonomija-klasi~ari nasproti kejnzijanci -

1.

Glavni izvori na nestabilnost -

pri~ini koi gi determiniraat ekonomskite ciklusiEkonomskite ciklusi, odnosno periodi~noto zamenuvawe na

recesiite so ekspanzii, se imanentna karakteristika na sovremenite pazarni ekonomii. Poznatiot ekonomist Alvin Hansen utvrdil deka vo periodot od 1795 godina do 1937 godina amerikanskata ekonomija pominala niz 17 ekonomski ciklusi, so prose~no traewe od 8,2 godini1. Golemata svetska ekonomska kriza 1929-1933 prestavuva najsilna recesija na ekonomskata aktivnost vo dosega{nata svetska ekonomska istorija. Ekonomistite odsekoga{ poka`uvale poseben interes za glavnite pri~ini koi go determiniraat cikli~noto dvi`ewe na ekonomijata, odnosno za glavnite izvori na ekonomska nestabilnost. Razli~nite sovremeni makroekonomski koncepcii davaat razli~ni objasnuvawa na fenomenologijata na ekonomskiot ciklus. Prakti~no, edno od klu~nite pra{awa po koi denes se razlikuvaat dominantnite makroekonomski {koli i koncepcii, se tokmu izvorite koi determiniraat makroekonomski fluktuacii, t.e. biznis-ciklusi. Ekonomistite, vo princip, se soglasuvaat okolu osnovnite fakti za ekonomskite ciklusi. Tie znaat deka ekonomskiot razvoj nemo`e da bide ramnomeren i povremeno se javuvaat periodi na recesija koga proizvodstvoto soglasuvaat opa|a, deka po a nevrabotenosta recesiite obi~no raste. doa|aat Istotaka, periodi se na

oporavuvawe vo koi rastot na ekonomijata e pogolem otkako porano. Tie dovolano zanaat i za na~inot na odnesuvawe na drugite makroekonomski varijabli - kako {to se produktivnosta, kamatnite stapki i inflacijata za vreme na recesiite. Me|utoa, recesiite i ekspanziite vo ekonomijata otvaraat dve osnovni pra{awa: (1) koi se osnovnite1

ekonomski

pri~ini

koi

doveduvaat

do

ekonomska

Fiti, T. (2009), Fenomenologija na ekonomskite krizi- Ekonomski fakultet-Skopje-

str.35

4

- Otvoreni pra{awa i dilemi vo sovremenata makroekonomija-klasi~ari nasproti kejnzijanci -

nestabilnost t.e. do pojava na ekonomski ciklusi? i

(2) {to treba

kreatorite na politikata da napravat vo vrska so niv, ako ne{to voop{to mo`e da se napravi? Za `al, ekonomistite pomalku se soglasuvvat okolu odgovorite na ovie dve pra{awa, otkolku koga se vo pra{awe osnovnite fakti za ekonomskite ciklusi. Glavnite nesoglasuvawa okolu pri~inite i na~inite za izlez od recesijata se pome|u dvete glavni grupi makroekonomisti, klasi~ari i kejnzijanci. Klasi~arite glavniot akcent vo analizata na determinantite na ekonomskata nestabilnost go stavaat na agregatnata ponuda, dodeka kejnzijancite smetaat deka agregatnata pobaruva~ka ima krucijalno zna~ewe. Me|utoa, vnatre vo ramkite na golemite tabori na konkurentnite makroekonomski {koli, istotaka se prisutni razli~ni teorii za biznis-ciklusite. Pritoa, konsenzusot za glavnite determinanti na biznis-ciklusite e ponaglasen vo ramkite na kenzijanskite i neokenzijanskite pristapi, a pomalku naglasen vo ramkite na klasi~nite pristapi.

1.1.Klasi~ari: ponudata ja kreira sopstvenata pobaruva~kaKlasi~niot makroekonomski model poentata na analizata za pri~inite za pojava na ekonomskite ciklusi ja stava vrz agregatnata ponuda. Poa|ajki od Sejoviot zakon, klasi~arite tvrdat deka ponudata avtomatski ja kreira sopstvenata pobaruva~ka. Spored toa, agregatnata pobaruva~ka vo ovoj model e komletno izvedena od ponudata i sama po sebe nemo`e da sozdava nikakvi problemi, odnosno da gi determinira proizvodstvoto i vrbotenosta2. Vo klasi~niot makroekonomski model krivata na agregatnata ponuda e vertikalna linija locirana na nivoto na polna vrabotenost na realniot autput. Krivata na agregatnata pobaruva~ka, pak , e stabilna dokolku nacionalnite monetarni vlasti odr`uvaat konstantna ponuda2

Fiti, T. (2001), Sovremenite makroekonomski koncepcii i ekonomskite politiki-

Ekonomski fakultet-Skopje-str.59

5

- Otvoreni pra{awa i dilemi vo sovremenata makroekonomija-klasi~ari nasproti kejnzijanci -

na pari. Vo sprotivnost agregatnata pobaruva~ka bi se pomestuvala nadesno- dokolku se zgolemuva ponudata na pari, odnosno nalevo dokolku ponudata na pari se namaluva. No i vo takvi uslovi poradi fiksiranata agregatna ponuda nema da ima promeni vo realniot autput. Toa nema da se slu~i duri i ako agregatnata pobaruva~ka se pomesti nadolu, bidejki opagaweto na cenite }e predizvika i opa|awe na platite, poradi {to vrabotenosta i realniot autput nema da se namalat. Realnite profiti isto taka }e ostanat nepromeneti. Zna~i, fleksibilnosta na cenite i platite brzo gi uramnete`uvaat, ~istat, pazarite, ekonomijata funkcionira na nivoto na polna vrabotenost so ednovremeno efikasno koristewe i na drugite proizvodni faktori. Dokolku se javi nevrabotenost, taa e incidentna, kusoro~na i is~eznuva poradi faktot {to platite brzo gi sledat promenite na cenite na drugite dobra i uslugi. Neoklasi~ni teorii za biznis ciklusite - Monetarna teorija Vrz osnova na osnovn