MČN NA PODROČJU RAZPRŠENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

  • Published on
    31-Oct-2015

  • View
    34

  • Download
    1

Embed Size (px)

Transcript

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    1/41

    MN na podroju razprene gradnje 1

    MALE ISTILNE NAPRAVE NAPODROJU RAZPRENE

    GRADNJE

    Drago Weinhandl,

    univ. dipl. gosp. in.

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    2/41

    MN na podroju razprene gradnje 2

    Male istilne naprave na podroju

    razprene gradnje

    KAZALO1. OSNOVNI POJMI IN ZAKONODAJA

    2. PRIMERNE TEHNOLOGIJE INNARTOVANJE N

    3. PRIMERJAVA STROKOV

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    3/41

    MN na podroju razprene gradnje 3

    1. MKN je naprava za ienje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo ienja < 2000PE(izvedena po SIST EN 12255-5,-6,-7 ali po seriji standardov SIST EN 12566 ali kot RN)

    2. PE (populacijski ekvivalent) je enota za obremenjevanje voda (z njo opredelimo zmogljivost N,v povpreju ustreza obremenitvi, ki jo povzroi 1 oseba/dan, izraen z BPK5 ali KPK ali dnevnokoliino vode PEw150 pomeni, da je populacijski ekvivalent enak 150 litrov odpadne vode naprebivalca na dan)

    3. BPK5 - biokemijska potreba po kisiku, izraena v 5 dneh, toliko kisika porabijo mikroorganizmiza razkroj organskega onesnaevanja v prvih petih dneh in je za 1PE=60 g O2/dan

    4. KPK - kemijska potreba po kisiku pri oksidaciji organskega onesnaevanja z KCr2O7(1PE=120 g O2/dan)

    Osnovni pojmi - definicije

    Osnovni pojmi in zakonodaja

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    4/41MN na podroju razprene gradnje 4

    1. MKN z zmogljivostjo ienja < 2000 PE

    (dokazovanje ustreznosti delovanja z obratovalnim monitoringom)

    - naravne ali prezraevane lagune po SIST EN 12255-5

    - bioloki reaktorji z aktivnim blatom po SIST EN 12255-6

    - bioloki reaktorji z pritrjeno biomaso po SIST EN 12255-7

    2. MKN z zmogljivostjo ienja < 50 PE(ustreznosti delovanja dokaemo z izjavo o skladnosti oz. prvo meritvijo, v bodoe slednje odpade)

    - pred izdelane greznice po SIST EN 12566-1

    - sistemi za infiltracijo v zemljo po SIST TP CEB / TR 12566-2- pred izdelane in/ali na mestu postavljene N za gospodinjske odplake po SIST EN 12566-3

    - montane greznice s istilno napravo po SIST EN 12566-4

    - filtrirne naprave za preiene hine istilne naprave SIST TP CEB/TR 12566-5

    3. rastlinske istilne naprave (RN, lahko so poljubne velikosti)

    Osnovni pojmi vrste naprav

    Osnovni pojmi in zakonodaja

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    5/41MN na podroju razprene gradnje 5

    Osnovni pojmi in zakonodaja

    Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo1. Za male komunalne istilne naprave zmogljivosti do 50 PE ni potrebno gradbeno dovoljenje

    (Uredba o vrstah objektov glede na njihovo zahtevnost Ur.l.RS 37/08), vendar ne smejobiti postavljene v nasprotju s prostorskim aktom. To ne velja za nepretone greznice.

    2. Za MKN do 50 PE je potrebno gradbeno dovoljenje, e je nanjo speljana voda iz ve raznovrstnihvirov onesnaevanja nezahtevni objekt, MKN z kapaciteto > 50 PE so manj zahteven objekt.

    3. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje je potrebno pridobiti za (priloga IDZ):

    varovana obmoja: posebna varstvena obmoja in potencialna posebna varstvena obmoja(Natura 2000)

    zavarovana obmoja, doloena z akti o zavarovanjih

    obmoja naravnih vrednot dravnega ali lokalnega pomena.

    Na obini se dobi podatek ali je potrebno zaprositi tudi za kulturovarstvene pogoje in soglasje.

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    6/41MN na podroju razprene gradnje 6

    Osnovni pojmi in zakonodaja

    Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    7/41MN na podroju razprene gradnje 7

    Osnovni pojmi in zakonodaja

    Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo4. Ko je istilna naprava izvedena in se naroi ocena obratovanja, se

    okoljska dajatev znia na 10% vrednosti, ki se plauje, ko le te ni (Uredba o okoljski dajatvi zaonesnaevanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode Ur.l. RS 04/09 in 14/10).

    5. Seznam MKN (razen RN), ki izpolnjujejo vse kriterije za zakonito prodajo je dostopen nahttp://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_komunalnega_gospodarstva/55005

    6. Uporaba blata iz greznic, nepretonih greznic in malih komunalnih istilnih naprav zzmogljivostjo do 50 PE za gnojilo v kmetijstvu je prepovedana, razen za blato, ki:

    je oddano izvajalcu obinske gospodarske javne slube varstva okolja,

    nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmeano skupaj s komunalno odpadno vodo,

    z gnojevko oziroma gnojnico ter skladieno najmanj est mesecev pred uporabo zagnojilo v kmetijstvu.

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    8/41MN na podroju razprene gradnje 8

    Osnovni pojmi in zakonodaja

    Zakonodaja kaj je pomembno, da vemo

    7. Na podlagi Operativnega programa odvajanja in ienja komunalne vode, ki ga je sprejelavlada mora vsako gospodinjstvo v povirju obutljivih obmoij in na VVO z 31.12.2015, z

    1.1.2018 pa tudi vsa ostala gospodinjstva v Sloveniji odvajati odpadne vode v javno

    kanalizacijo (e je aglomeracija) ali v ustrezno MKN ali nepretono greznico, saj se kazenza fizine osebe giblje od 300 dalje (v predlogu Uredbe 500).

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    9/41MN na podroju razprene gradnje 9

    Osnovni pojmi in zakonodajaZakonodaja kaj je pomembno, da vemo

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    10/41MN na podroju razprene gradnje 10

    Osnovni pojmi in zakonodaja

    8. V predlogu nove Uredbe se za MKN s kapaciteto 50 PE uporabi izraz tipske malekomunalne istilne naprave (TMKN).Na izjavi je podatek o uinku ienja glede na KPK (v %). Predlog Uredbe na podlagi tegapodatka razdeli naprave v tri skupine (95%, 85% in 1500 m in obmoju krakih ali razpoklinskih vodonosnikov- na vodovarstvenih obmojih.Za TMKN z uinkom ienja KPK85%, je predvidena dovoljena uporaba povsod drugod.Povsod drugod je predvidena dovoljena uporaba tudi TMKN z uinkom ienja KPK

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    11/41MN na podroju razprene gradnje 11

    Osnovni pojmi in zakonodajaPlan aktivnosti pri izgradnji istilne naprave

    1. Uskladitev nartovane lokacije N s prostorskim aktom oz. pridobitev gradbenegadovoljenja, e se izvaja nepretona greznica

    2. Odloitev o vrsti naprave in izvajalcu del oz. dobavitelju N in v tem primeru preveritev ali

    ima N Izjavo o skladnosti

    3. Izvedba N

    4. Pri izvajalcu javne slube (npr. Nigrad, obinski reijski obrat) se naroiizvedba ocene obratovanja (predpogoj je, da obstaja Izjava o skladnosti, ki jo

    izda proizvajalec istilne naprave oz. so na razpolago prve meritve preiene vode,

    kriterija BPK5 30 ml O2/l in KPK 150 ml O2/l).

    5. Stranka dobi od izvajalca javne slube poroilo o oceni obratovanja MKNna podlagi tega zaprosi pri istem izvajalcu javne slube za vpis v evidenco malih

    komunalnih istilnih naprav.

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    12/41

    MN na podroju razprene gradnje 12

    Primerne tehnologije in nartovanje N

    Nartovanje NPraktino glede na primernost tehnologije loimo bioloke (mehansko-bioloke) MKN,rastlinske istilne naprave in za veje rede velikosti (zmogljivosti) MKN poznamo e lagune.Z PE (populacijskim ekvivalentom) opredelimo zmogljivost N.

    Vrsta zgradbe tevilo (PE)

    Stanovanjski objektGostie brez kuhinjskega obrataGostie s kuhinjskim obratom in max. 3 uporabo sedeev v 24hLokal z vrtom brez kuhinjske dejavnostiVrtne gostilne in restavracije

    Restavracije

    Objekti za drubene dejavnosti brez kuhinjskega obrataProstori za port in druga zbiralia brez kuhinjeTovarne in delavnice

    Pisarne in trgovineVinska klet

    ola s kopalnico in kuhinjo

    1 PE / stanovalca1 PE / 3 sedee1 PE / sede1 PE / 10 sedeev1 PE / 15 sedeev

    1 PE / 4 postreeneobroke1 PE / 5 uporabnikov1 PE / 30 uporabnikov1 PE / 2 zaposlena

    1 PE / 3 zaposlene100-140 PE / 1000 l oz.35-60 PE / ha trt1 PE / 3 uence (+ 1 PE /zaposlenega)

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    13/41

    MN na podroju razprene gradnje 13

    Primerne tehnologije in nartovanje N

    Bioloke N (ali Mehansko-bioloke)1. Z biolokimi N odpadno komunalno vodo oistimo vsaj do II. stopnje (odstranimoorgansko onesnaenje) in delujejo na enakem principu, kot velike komunalne N.Sestavine odpadne vode razkrojijo mikroorganizmi, ki jih v N ciljno mnoijo.

    2. Mikroorganizmi najdejo v bioloki istilni napravi optimalne pogoje z:- preskrbo s hranili (sestavine odpadne vode)- dotokom kisika- stalnim meanjem vodeStalno meanje vode prepreuje posedanje kosmiev na bazensko dno. V strokovnem

    jeziku se masa kosmiev imenuje aktivno blato.3. Poznamo naslednje vrste biolokih istilnih naprav:

    a) bioloke N z aktivnim biolokim blatom (po SIST EN 12255-6)- kontinuirni sistemi

    - diskontinuirni sistemi (SBR sistemi)b) bioloke N s pritrjeno biomaso (po SIST EN 12255-7)- precejniki- potopniki

    Upotevati je treba, da vse male bioloke naprave obutljivo reagirajo na veje sunke odpadnevode. Na splono se pri vseh MN priporoa kontinuirano polnjenje!Vso pranje perila naj se torej ne izvede le na en dan v tednu, marve razporejeno na ve dni.

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    14/41

    MN na podroju razprene gradnje 14

    Primerne tehnologije in nartovanje N

    Bioloke

    N z aktivnim biolokim blatom(po SIST EN 12255-6 ) kontinuirni sistemTradicionalne bioloke N z aktivnim biolokim blatom s kontinuirnim sistemom so

    sestavljene iza) bazena za predienjeb) prezraevalnika (bazen za prezraevanje-reaktor)c) bistrilnika (naknadni usedalnik)

    Ti trije bazeni so povezani med seboj zkrmiljenjem. V najmanjem razmerah so

    bazeni veinoma integrirani v en sam ve

    ji reaktor.

    a) Bazen za predienje

    Odpadna voda pri najprej v bazen za predienje, kjer se usedejo trdni delci. Ta postopekzmanja dele umazanije za pribl. 30 %. Tukaj izloeno blato se imenuje primarno blato.

    b) Prezraevalnik (bazen za prezraevanje-reaktor)

    Mehansko oiena odpadna voda odtee nadalje v prezraevalnik v katerega se stalnovpihuje zrak. Z vpihanim zrakom se vodno telo skupaj z aktivnim blatom spravi v gibanje. To

    prepreuje usedanje aktivnega blata.V prezraevalnik se lahko doda specialni plavajoi umetni medij, na katera se naselijomikroorganizmi. Ta postopek se imenuje ienje s pomojo biofilma.

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    15/41

    MN na podroju razprene gradnje 15

    Primerne tehnologije in nartovanje N

    Bioloke

    N z aktivnim biolokim blatom(po SIST EN 12255-6 ) kontinuirni sistem

    c) Bistrilnik (naknadni usedalnik)

    Meanica vode in aktivnega blata se vodi do bistrilnika. V nasprotju z prezraevalnikom se vbistrilnik ne vpihuje zraka voda se umiri in aktivno blato se usede na dno. Nad usedenim blatomostaja oiena voda in ta odtee potem skozi iztok. Del usedlega blata se prerpa nazaj vprezraevalnik. Ker se mikroorganizmi nenehno razmnoujejo, se ustvarjen preseek odstrani inse kot preseno blato prerpa v zaasno skladienje v bazenu za predienje.

    Iz bistrilnika se usedlo blato,e je

    N pravilno dimenzionirana in uporabljena, izsesa 1-2 letno.

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    16/41

    MN na podroju razprene gradnje 16

    Primerne tehnologije in nartovanje N

    Bioloke N z aktivnim biolokim blatom(po SIST EN 12255-6) diskontinuirni (SBR) sistemiZa diskontinuirni postopek je znailno, da vse faze ienja (biokemijski procesi in sedimentacija)potekajo v istem reaktorju (1,5-2 m3 /PE). Vodo prej mehansko oistimo. Postopek poteka v trehfazah, ki skupaj tvorijo obratovalni ciklus.

    1. Faza ozraenja: ko se vpihuje zrak, ostaja iztok zaprt, dotok paodprt. V tej fazi naraa nivo vode z dotokom. Vso blato se medfazo zraenja dviga in vrtini ter je preskrbljeno s kisikom.

    2. Faza usedanja: izkljui se ozraenje, iztok ostaja zaprt, dotokdalje odprt. Nivo vode e naraa. Aktivno blato se useda na dnoreaktorja. Nad njim se nahaja oiena voda (ista voda).

    3. Faza izpusta: ozraenje ostaja izkljueno. Iztok se odpre in del

    iste vode se izpusti.Prednosti: postavitev tega sistema je zelo enostavna in delovanje sistema se je izkazalo za zelorobustno. Koliina blata zelo poasi naraa in preseek blata se izrpa 1 letno ali e redkeje.

    Slabosti: sunkovito oddajanje odpadne vode se lahko negativno izrazi pri obutljivh dovodnih

    kanalih. Manji, kot je dovodni kanal, tem enakomerneji naj bo vnos mehansko preieneodpadne vode.Obstaja monost, da se obstojee triprekatne greznice nadgradi v naprave tega tipa.

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    17/41

    MN na podroju razprene gradnje 17

    Primerne tehnologije in nartovanje N

    Bioloke N s pritrjeno biomaso(po SIST EN 12255-7) - precejnikiMikroorganizmi, ki istijo vodo se radi naselijo na trdno podlago. Medtem, ko v sistemih zaktivnim biolokim blatom prosto plavajo v obliki majhnih kosmiev, na trdni povrini hitrooblikujejo debelo oblogo.

    To okoliino izrabljajo precejniki. Delujejo tako, da se odpadna voda razporedi ez umetnopolnilo z veliko povrino in med le-tem pronica. Mikroorganizmi so v obliki obloge naseljeni napolnilu in se hranijo z sestavinami odpadne vode. Preskrba s kisikom se izvaja z zrakom, kiprihaja skozi polnilo.

    Predienje: v predienju seizloijo grobe sestavine odpadne vode.Potem se odpadna voda enakomernoporazdeli ez polnilo, skozi katerega

    poasi kaplja. Pri precejniku je posebej pomembno pred

    ienje, ker grozi nevarnost zamaitve.

    Precejnik: polnilo v precejniku samem ima zelo veliko povrino na katero se naselijomikroorganizmi kot bioloko blato. Ti mikroorganizmi se hranijo s sestavinami iz pronicajoeodpadne vode, zato nastaja vedno nova biomasa.

    Naknadni usedalnik: pri pronicanju odpadne vode skozi precejnik se bioloko blato mnoi.Tok vedno znova le-te delce odnese in ti pridejo v naknadni usedalnik. V asu brez dotoka slediponovno kroenje oiene odpadne vode iz naknadnega usedalnika.

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    18/41

    MN na podroju razprene gradnje 18

    Primerne tehnologije in nartovanje N

    Bioloke N s pritjeno biomaso(po SIST EN 12255-7) - potopnikiTudi tu so, kot pri prej opisanih precejnikih, mikroorganizmi naseljeni na trdni podlagi - biodisku.Kot biodisk sluijo plastine ploe, ki so montirane na kovinsko os. Elektromotor brez prestankavrti os.

    Z vrtenjem se mikroorganizmi pri potopitvi omoijo v odpadni vodi, pri izplutju na zrak papridejo v stik z zrakom in kisikom.

    Pogled v potopnik

    Zaradi izmenjajoega kontakta z odpadno vodo in zrakom raste na vrteih se biodiskih zeloaktivna bakterijska zdruba.Grobi delci se pred biolokim ienjen odvedejo v usedalni bazen.

    Prav tako, kot pri napravah z aktivnim biolokim blatom se tudi pri potopnikih proizvaja blato. Prienodruinski hii nastane na leto pribl. 2 3 m3 grobih delcev in blata, ki se morajo 1 2 letnoodstraniti.

  • 7/16/2019 MN NA PODROJU RAZPRENE GRADNJE- SLOVENIJA.pdf

    19/41

    MN na podroju razprene gradnje 19

    Primerne tehnologije in nartovanje N

    Bioloke N - vzdrevanjeOsnovni pogoj za dober izkoristek ienja N in zanesljivo delovanje je strokovno vzdrevanje.

    Glede na sistem so potrebna razlina vzdrevalna dela. V splonem je potrebno skrbeti zastrojno in elektroopremo, paziti na zamaitve, na netesna mesta in obrabo materiala (korozija in

    pokodbe naprave).

    a) Kontrola obratovanja

    V okviru kontrole obratovanja se mora v predpisanih asovnih presledkih preveriti pravilno

    delovanje. Kontrola obratovanja se izvaja v okviru lastne kontrol...

Recommended

View more >