MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ZA MANAGERJE

  • Published on
    30-Jan-2017

  • View
    219

  • Download
    1

Embed Size (px)

Transcript

  • UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTERA

    MARIBOR

    DIPLOMSKO DELO

    MO POZITIVNEGA MILJENJA ZA MANAGERJE

    tudentka: Marja Podrinik Naslov: Lepa Njiva 73, Mozirje tevilka indeksa: 81586293 Redni tudij Program: Visokoolski strokovni tudijska smer: Management Mentor: prof. dr. Sonja Treven

    Mozirje, september 2007

  • 2

    ZAHVALA

    Zahvalila bi se mentorici prof. dr. Sonji Treven za njeno vodenje, pomo in potrpeljivost pri izdelavi diplomske naloge.

    Zahvala gre tudi moji druini in prijateljem, ki so me podpirali ves as tudija. Brez te podpore ne bi zmogla.

  • 3

    PREDGOVOR

    V diplomski nalogi se osredotoamo na mo pozitivnega miljenja, na managerja, najbolj pa nas zanima sam vpliv pozitivnega miljenja na managerja. Pozitivno miljenje je e nekaj asa pogosta tema pogovora pri vseh, ki se zavedamo pomena le-tega. Urjenje v novih tehnikah in metodah nam ne zagotovi uspeha in zadovoljstva, e se ne zavedamo svojih notranjih procesov. Namen pisanja diplomske naloge z izbrano tematiko izhaja iz osebnega zanimanja za to temo. Vsi v ivljenju spoznavamo veliko razlinih ljudi. Vsak ima svojo naravnanost. Eni so pozitivno naravnani, drugi negativno. e kaj kmalu po tem, ko spoznamo novo osebo, ugotovimo, kateri naravnanosti pripada. Ugotovimo lahko tudi, da pesimisti, kljub temu da imajo doloene sposobnosti in talente, le redko uspejo. Opazimo, da so nezadovoljni tako v zasebnem kot v poklicnem ivljenju. Za managerje, kot osebe, od katerih se veliko priakuje, je pomen pozitivne naravnanosti e toliko bolj pomemben. Teko si je zamisliti managerja, ki gleda zelo pesimistino na sprotne probleme in izzive. Nezdruljivo se zdi, da bo manager lahko obvladoval vse vloge in naloge, ki se od njega priakujejo, in hkrati imel negativno predstavo o sebi, podjetju in o vsem, kar ga v ivljenju spremlja. Naravnanost se izraa e v otrokih letih, ampak mi jo z leti oblikujemo. Tako lahko z veliko motivacije in samoiniciativnosti svojo naravnanost spremenimo. Seveda je smiselno spreminjati le negativno miselnost. Samopodoba veliko pove o naravnanosti. Tako se pozitivna samopodoba enai s pozitivno naravnanostjo in obratno. Z nalogo smo skuali dokazati, kako zelo je pomembna pozitivna naravnanost za managerje. Manager brez pozitivnega pogleda na svet bo le redko uspeen in zadovoljen v svojem poklicnem in tudi zasebnem ivljenju. Naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu smo z metodo deskripcije uporabili ugotovitve domaih in tujih znanstvenikov na tem podroju. Drugi del zajema empirino raziskavo. Uporabili smo vpraalnik, ki je bil prav tako sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo postavljali vpraanja, ki so nam dala rezultat o tipu osebnosti vpraanih. V drugi del pa smo uvrstili splona in demografska vpraanja, ki se navezujejo na samo nalogo. Za vpraalnik iz dveh delov smo se odloili zaradi tega, ker nas je zanimalo, kaknemu tipu osebnosti pripadajo managerji v Savinjsko-aleki regiji.

  • 4

    KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................ 5

    1.1. Opredelitev podroja in opis raziskovalnega problema ............................................. 5 1.2. Namen, cilji in osnovne trditve .................................................................................. 6 1.3. Predpostavke in omejitve ........................................................................................... 6 1.4. Predvidene metode raziskovanja................................................................................ 7

    2. MO POZITIVNEGA MILJENJA ................................................................................. 8 2.1. Lastnosti pozitivno misleih ljudi (optimistov) ......................................................... 8 2.2. Lastnosti negativno misleih ljudi (pesimistov)....................................................... 10 2.3. Pozitivna naela........................................................................................................ 11 2.4. Pozitivna naravnanost .............................................................................................. 12 2.5. Iskanje vira negativnih misli .................................................................................... 14

    2.5.1. Pomen druenja s pozitivnimi ljudmi............................................................... 15 2.6. Postavljanje pozitivnih ciljev ................................................................................... 16 2.7. Posledica pozitivnega miljenja ............................................................................... 18

    3. ZDRAVA SAMOPODOBA ............................................................................................ 19 3.1. Sestavine samopodobe ............................................................................................. 20

    3.1.1. Telesni jaz ........................................................................................................ 20 3.1.2. Socialni jaz ....................................................................................................... 21 3.1.3. Duevni jaz....................................................................................................... 21

    3.2. Vpliv drugih na nao samopodobo........................................................................... 22 4. MO UMA ...................................................................................................................... 23

    4.1. Premo uma nad telesom.......................................................................................... 24 4.2. Samozdravljenje ....................................................................................................... 25 4.3. Samodisciplina ......................................................................................................... 25

    5. MO POZITIVNEGA MILJENJA ZA MANAGERJE............................................... 26 5.1. Vloge managerjev .................................................................................................... 26 5.2. Naloge managerjev................................................................................................... 30

    5.2.1. Temeljen naloge managerjev ........................................................................... 31 5.3. Lastnosti dobrih managerjev .................................................................................... 35 5.4. Vpliv pozitivnega miljenja na delo managerjev .......................................................... 38

    6. EMPIRINA RAZISKAVA............................................................................................ 40 6.1. Predstavitev ankete in potek dela ............................................................................. 40

    7. SKLEP.............................................................................................................................. 47 POVZETEK ............................................................................................................................. 48 ABSTRACT............................................................................................................................. 49 SEZNAM LITERATURE:....................................................................................................... 50 SEZNAM VIROV:................................................................................................................... 51 SEZNAM SLIK: ...................................................................................................................... 52 PRILOGE:................................................................................................................................ 53

    Anketa .................................................................................................................................. 53

  • 5

    1. UVOD

    1.1. Opredelitev podroja in opis raziskovalnega problema V organizaciji ima manager nesporno velik vpliv na delovanje podrejenih sodelavcev, ki s svojim delom vplivajo na uspenost te organizacije in na blaginjo obe drube. Funkcije planiranja, organiziranja, vodenja in kontrole, ki so medsebojno soodvisne, se smatrajo za osnovne funkcije managerja. Za managerje velja stereotip, da so vsestransko sposobni. Obvladajo razlina znanja, znajo voditi, dobro opaati, komunicirati, delajo timsko Zaradi tega so se prisiljeni nadzorovati in posveati sebi. e elijo preiveti v boju, ki vlada na trgu, morajo biti pozitivno naravnani. Znati morajo obvladati ustva in ne smejo dopustiti, da bi le-ta prepreila oz. zavirala njihovo delovanje. Zanimiv je podatek, ki pravi, da je ivljenje sestavljeno iz 10 odstotkov tistega, kar se nam zgodi, v 90 odstotkih pa je ivljenje odvisno od naega odzivanja. e se manager pouti manjvredno, bo imel tudi pogled na delo in sebe taken. Vse kar bo delal, bo filtriral skozi obutek manjvrednosti. Pozitivne izkunje ne bo obravnaval pozitivno, ker mu podzavestno negativno preprianje tega ne bo dovoljevalo. Da je manager lahko pozitivno naravnan, mora imeti razvito zdravo samopodobo. e se njegova samopodoba ni pravilno oblikovala e v otrotvu, bo moral sedaj veliko graditi na njej. Torej, e sebe ne doivlja kot pozitivno osebo, bo moral to videnje spremeniti. Seveda pa je samopodoba tesno povezana s samospotovanjem. Kot vidimo, nam hiter napredek ni prinesel le dobrega. Raziskovanje in razvijanje tehnologije in znanosti nam ni dalo pravih reitev za nas kot posameznike. Zato se bomo morali zaeti obraati vase, da bomo lahko dobro delovali navzven. Lastna energija in na notranji potencial je e neizkorien. Glede na vse stresne dogodke, ki se vrstijo iz dneva v dan, bomo morali zaeti izkoriati svojo notranjost in z njo preiveti. Kar pa seveda pomeni, da se bomo morali zaeti usmerjati v svojo notranje zavedanje in tam poiskati svoj mir. Negativno misle lovek zaradi svojih negativnih misli vlee nase negativne rezultate. Takno miljenje lahko managerjem prinaa slabe rezultate, ki se kaejo kot rezultat njihove naravnanosti. Posameznik in druba kot celota se moramo zavedati pomena naravnanosti in v primeru, da nismo pozitivno naravnani zaeti izkoreninjati nae negativno miljenje. Potrebno je vloiti veliko truda, a za lepe in uspeneje ivljenje smo to primorani storiti. Mi smo se osredotoali na e obstojeo literaturo in na nao raziskavo. Seveda na tem podroju ni oprijemljivosti, na katero bi se lahko sklicevali.

  • 6

    1.2. Namen, cilji in osnovne trditve Namen: Namen diplomske naloge je analizirati povezavo med pozitivnim miljenjem in uspenostjo managerjev. Ugotoviti elimo, kaj nam lahko pozitivna naravnanost prinese v nae ivljenje. Predvsem se bomo posvetili managerjem in njihovi naravnanosti. Manager in njegovo vodenje je tisto, kar lahko doloa dolgorone uspehe podjetja. Skozi managerje podjetja se zrcali delo zaposlenih in uspenost podjetja. Cilji diplomske naloge:

    na splono predstaviti mo pozitivnega miljenja; predstaviti kako vpliva samopodoba na nao naravnanost; ugotoviti kako um vpliva na nae telo; predstaviti mo pozitivnega miljenja za managerje.

    Osnovne trditve:

    Pozitivno miljenje predstavlja temeljno izhodie za uinkovito doseganje ivljenjskih in delovnih ciljev in s tem zadovoljstva.

    Negativno naravnanost je teko spremeniti v pozitivno. Samopodoba se zane oblikovati e v otrotvu. Negativno samopodobo je mogoe spremeniti. Um lahko nadvlada telo. Pozitivno miljenje lahko vpliva na bolje delo managerjev.

    1.3. Predpostavke in omejitve Predpostavke:

    Managerji se premalo zavedajo moi pozitivne naravnanosti. Samopodoba se oblikuje e v otrotvu. Posledica pozitivne naravnanosti je uspeneje doseganje delovnih ciljev in tudi

    sreneje ivljenje. S pomojo uma lahko premagamo nae telo.

    Omejitve:

    Pri pisanju diplomske naloge se ne bomo poglabljali v psiholoko stroko. Obstojea literatura je predvsem v obliki prironikov, zaradi esar ni dovolj irokega

    vpogleda v problem. Znanstvenih raziskav na podroju moi pozitivnega miljenja za managerje je malo.

  • 7

    1.4. Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi smo se oprli na deskriptivni pristop, in sicer na metodo deskripcije. Uporabili smo ugotovitve domaih in tujih znanstvenikov na tem podroju. Uporabljali smo sekundarne vire, zbrane s pomojo literature iz knjinic, in s pomojo elektronskih virov. Uporabljali smo tudi metodo kompilacije, saj smo povzemali stalia, sklepe in spoznanja drugih avtorjev. Praktien del temelji na raziskavi, ki smo jo opravili s pomojo vpraalnika. Uporabljen je analitini pristop. Anketne vpraalnike smo razdelili med managerje v Savinjsko-aleki regiji. Na osnovi reenih vpraalnikov smo analizirali dobljene podatke s pomojo statistinih obrazcev. Na koncu smo podatke interpretirali in podali grafine prikaze.

  • 8

    2. MO POZITIVNEGA MILJENJA

    Miselna naravnost je skrivna mo, ki uinkuje 24 ur na dan, ne glede na to, ali je dobra ali slaba. (neznan avtor) Pozitivno miljenje predstavlja e dlje asa eno izmed zelo priljubljenih znanstvenih razprav. Vendar pozitivno miljenje ne ostaja le v poplavi prironikov, ampak dejansko ivi. Lahko nam pomaga do kakovostnejega ivljenja. Vsak je v svojem bolj pesimistinem ali bolj optimistinem nainu razmiljanja razvil navado, da razmilja bolj negativno ali pozitivno in temu primerno tudi reagira. Ljudje se ne rodimo kot pesimisti, ampak se tega nauimo. Da smo usmerjeni bolj negativno je priueno. Zato pa se lahko tudi nauimo, da bomo postali veji optimisti. Pozitivno in negativno naravnani ljudje se med seboj razlikujejo predvsem v nainu, kako gledajo na svet in stvari, ki ga obdajajo. Pri pogledu na vicarski sir bodo pesimisti videli samo luknje, optimisti pa bodo veseli novega okusa. Pesimisti imajo vedno pred sabo napol prazen kozarec, optimisti pa do polovice polnega. Pesimisti si ogledujejo vrtnice in se jezijo zaradi trnov, optimisti pa vidijo le njihovo lepoto. Oba imata prav, razlikujeta pa se v bistveni toki: pesimist se pouti slabo, optimist pa dobro. Optimisti in pesimisti pri eni in isti stvari svojo pozornost usmerijo na povsem razline stvari. Oba lahko doivita povsem isto stvar, nanjo pa reagirata povsem razlino. Ampak zakaj lahko reagiramo tako razlino? Na osnovi izkuenj, ki segajo v otrotvo, smo se nauili, da vse kar doivljamo ocenjujemo razlino: eden bolj pozitivno drugi bolj negativno (Merkle 1996, 10). Karkoli se v ivljenju nauimo, doivimo in izkusimo, se shrani v nai podzavesti. e verjamemo, da smo manjvredni, bomo videli svet skozi filter svojega preprianja.

    2.1. Lastnosti pozitivno misleih ljudi (optimistov)1 e razmiljamo optimistino, se to odraa na vseh podrojih ivljenja: pri zdravju, duevnem poutju, umskih sposobnostih in zaznavanju. Pozitivne posledice obutimo pri poklicnih in finannih uspehih ter pri medlovekih odnosih. Na kratko bomo opisali lastnosti pozitivno misleih ljudi, glede na:

    Duevno poutje Pri optimistinih ljudeh prevladuje dobro duevno poutje...

Recommended

View more >