Najlešpe ruske pravljice - katalog

  • Published on
    22-Jul-2016

  • View
    223

  • Download
    6

DESCRIPTION

V knjigi Najlepe ruske pravljice je zbranih pet najlepih in najbolj znanih ruskih pravljic. Na razstavi si lahko ogledate 12 izbranih ilustracij, opremljenih s spremnim besedilom. Razstava obiskovalca popelje v pravljini svet, ki izareva rusko kulturno izroilo. Razstava je v Mestni knjinici Kranj na ogled od 18. 6. do 21. 9. 2015.

Transcript

  • NAJLEPERUSKE PRAVLJICE

    18. 6. - 21. 9. 2015

  • IGOR RIBIIgor Ribi je rojen 15. avgusta 1962 v Ljubljani. tudiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1986 diplomiral in si pridobil naziv akademskega grafinega oblikovalca. Deloval je tako na podroju otroke, kot tudi mladinske knjine ilustracije in tako je nastal ogromen opus doma in v tujini. e jih natejemo le nekaj: Der Junge und das Ungeheuer ( Igor entjurc, Schneider Verlag ), Serija Blazno resno - o seksu, popolni, zadeti, slavni, v oli (pisateljice Dese Muck, Zaloba MK), serija lopi: Zimska pravljica, Velika dirka, Zlato kraljestvo, Policaj Berti, Poraz in zmaga, Planet Jojo, Prvi olski dan (Ferij Lainek, Preernova druba), serija Mislice: Ignacija in njen angel, Lepa Angelika, Zalika in Gusti (Ferij Lainek, Preernova druba), serija Moj abecednik: Uim se pisati in brati, Stavnica, Wordbuilder, Sliim-vidim-povem (Viljenka Jalovec, MK), serija Spominice - 15 slovenskih otrokih ljudskih pesmi, 7 slovenskih ljudskih junakov (Duica Kunaver, Imprimo), serija Maja taka in - raka, petelin, pujs, konj, pes (Ivan Bizjak, Zaloba Sanjska knjiga).

    Samostojne otroke knjige in slikanice: Sanjalkov ivalski svet (Ivan Bizjak, Sanjska knjiga), Junaki trio M, Hitro - hitreje (Vitan Mal, Preernova druba), Razbojniki z

  • Marsa (Gregor Strnia, Mladinska knjiga), e pade na nos, ne pride na Nanos (Feri Lainek, Franc - Franc), Velecirkus Argo, Brki od mleka (Feri Lainek, Preernova druba), Naprej v preteklost (Milan Dekleva, Mladinska knjiga), Aknoer (Janja Vidmar, Mladinska knjiga), Aja Naja (Feri Lainek, Karantanija), Tajni agent ardna, ardna in hia duhov, ardna in ukradeni angel (Vitan Mal, Karantanija), Bratovina Sinjega galeba (Tone Selikar, Karantanija), Tarin makon Mrmjavek, Muca arodejka (Ivan Bizjak, Preernova druba), Zajek Sreko pri zobozdravnici (Sanja Lucija Penik, Didakta), Anastazija (Loris Lowry, CoLibri).

    Poleg ilustracije je kot oblikovalec, opremljevalec in tehnini urednik skrbel za vrsto slovenskih asopisov, revij in zalob. asopisi in revije: Ciciban, GEA, Ambient, Ars Vivendi, Trobentica, Golf, Profit, Za srce, Moj malek, Pikapolonica, Fokus, Volvo, Avtor, Koarka, Odbojka, Avto+port, Turizem, Weekend, Sudoku, Nosenost, Novorojenek, Plesne novice, Frend, Prometni vestnik. Zalobe: Preernova druba, Mladinska knjiga, Grafis, Franc-Franc, Domus, zaloba Modrijan, Za Srce, Didakta, Dallas, Gong, Megaton in drugih.

    Oblikoval je za mnoga slovenska in tuja podjetja promocijski material: Slovenska turistina organizacija, Avon, Fructal, Globtour, Ljubljanske mlekarne, Coca cola,

  • Radenska, Lek, Elan, Rdei kri, Cankarjev dom, Obrtna zbornica Slovenije, Nike, Plesno mesto, RTV Slovenija, Opera in balet, Alpe Adria, Kumho, MSD, Arboretum, Glaxo, Wrigleys, Moj teater, ito, Sun roller, Sika, Peko, Delo revije, Gorenjska mlekarna, Mercator, Citroen. Med drugim je avtor tevilnih embala slovenskih in tujih proizvajalcev: Fructal, Ljubljanske mlekarne, Emba, Gorenjska mlekarna, KZ Sloga, Termix.

    Svoj prostor si je izboril tudi pri oblikovanju ovitkov nosilcev zvoka najrazlinejih glasbenih izvajalcev: uki, Anja Rupel, Andrej ifrer, Toma Domicelj, ank Rock, Rebeka Dremelj, Brendi, Simona Weiss, Linn Marie, Tanja agar, Tereza Kesovija, Ivica erfezi, Vlado Kalember, ter skladateljev klasine glasbe, kot so: Mozart, Verdi, Strauss, Bach, Vivaldi, Prokofijev.Oblikoval je celostne podobe za razne filmske, televizijske in gledalike projekte. Filmi: Pozabljeni zaklad, Hop, Skip and Jump, Atorzija, Ohcet, Srce je kos mesa. Oddaje: Mi znamo, Raketa pod kozolcem, Na zdravje. In gledalike hie: Opera in balet, Moj teater.

    Zadnjih nekaj let je urednik otroke revije Trobentica. tevilni mladi gledalci pa ga poznajo iz didaktine otroke oddaje, kjer nastopa kot Ribi Pepe.ivi in ustvarja v Ljubljani.

  • PRAVLJICE

    Pravljice spadajo v pripovedno zvrst ljudskega slovstva. irile so se z ustnim izroilom, kjer so si posamezniki pri zapisu privoili tudi malo svoje umetnike svobode, ker pa so si jo e malo zainili, so se le-te ves as spreminjale. Tako predstavljajo pravo zakladnico domiljije. Pripoved ustvarja svoj lastni pravljini svet ter je plod domiljije, ki odseva ivljenje in miljenje dane preteklosti. Dolgo asa so bile namenjene samo odraslim, kar pa se je v 18. stoletju spremenilo in so pravljice postale zanimive tudi za otroke. Najstareje pravljice prihajajo iz Egipta in Indije. e v indijskem Peteroknjiju vidimo, kako se bodo razvijale oziroma kaj je njihova sporoilna nota, saj govorijo o vladanju ter razumevanju sveta in ivljenja. Vsem mogoe najbolj znane so arabske pravljice Tiso in ena no, ki so ele v 18. stoletju prile v Evropo. Tako so ravno te in vilinske zgodbe dam iz francoskega dvora najbolj vplivale na priljubljenost ljudskih pravljic v tem stoletju. V 19. stoletju pa pride do popolnega zmagoslavja z nemkima predstavnikoma Jacobom Ludwigom Karlom in Wilhelmom Karlom Grimmom ter njuno zbirko pravljic Kinder- und Hausmrchen (18121815), ki je bolj znana pod imenom Grimmove pravljice.

  • Proti koncu 19. stoletja se je tudi v Rusiji pojavilo veliko zanimanje za rusko zgodovino, narodno umetnost, ruske pravljice in obrt. Pravljice, ki so bile sicer e stoletja sestavni del ljudskega izroila, so postale namre ele v 19. stoletju polnopravna tema v slikarstvu in so se navezovale na tradicijo, ki jo je uteleala Rusija. Iskanje tega izvora pa je prispevalo k samosvojemu stilu v ruskem slikarstvu. Pride do zdruitve realnega ruskega naroda s pravljinim svetom zgodovine. Bogastvo ruskih pravljic, fantazijske zgodbe, ljubeznive in skrivnostne podobe imajo svoj ar, ki ga rpajo iz slovanske mitologije. Tako imamo v njih pogosto ne samo mitina bitja, kot so govoree ivali, temve tudi konkretne legendarne osebe, kot so arovnica Baba Jaga ali nesmrtni Koschej, ki se pojavljata v razlinih zgodbah, ter vena nasprotnika dobro in zlo.

  • ILUSTRACIJE

    Igor Ribi je ilustriral 5 pravljic, ki spadajo med najlepe in najbolj znane ruske pravljice: Kokoka Pegica, Hlebek, Hramek, Maa in medved ter Drobtinica. Pravljicam je skupna pouna vsebina, sicer pa govorijo o medsebojni pomoi, nesebinosti, zaupanju, pogumu, zvestobi in skromnosti. Gre za prikaz vrednot ter naina ivljenja in razmiljanja.

    Za naslovno ilustracijo posameznih pravljic je izbral glavne junake. Tako imamo pri Kokoki Pegici, ki je znesla zlato jajce, upodobljen simpatini ostareli par in kokoko. Pri Hlebku, ki je od dolgoasja pobegnil v gozd, izstopata lisica in hlebek: lisica s hudomunim in hlebek z nagajivim nasmekom. V Hramku imamo ivalsko pravljico, kjer so upodobljeni vsi protagonisti: mika, aba, zajek, lisika v Hramku

  • in medved. Pri Medvedu in Mai sta upodobljena ravno onadva: Medved s koaro polno slaic in pogumno Mao, ki se je skrivala v njej. Zgodba o deklici Drobtinici pa je predstavljena z lisasto kravico in deklico, ki jo objema. Gre za zelo neen intimen prizor, v katerem ji deklica zaupa svoje skrbi.

    Tako vidimo, da glavno pozornost ilustrator namenja upodabljanju znaajev z dodajanjem detajlov in gestami, s pomojo katerih se izraa oz. nakazuje duevno stanje likov v posameznem trenutku. Ker je posamezna figura upodobljena v razlinih pogledih, profilih in z razlino mimiko, deluje vasih tako raznoliko, da bi lahko govorili e o drugi figuri, a gre le za znaajsko spremembo. Pri protagonistih Igorja Ribia je naa pozornost preusmerjena zlasti na oi. e so le-te rne, izgubijo figure vso mo in tudi karakter, kot bi bile nepomembne, sicer pa so ustveno obarvane. Prikaejo cel spekter obutkov od obupa, jeze, veselja, sree, alosti, nevednosti, zoprnosti, nejevolje itd. loveke lastnosti, geste in mimiko, prevzamejo tudi ivali, ki se jim prilagodijo na osnovi njihovih znaajskih lastnosti. Z detajli, kot je tonski poudarek nosu starkov v Kokoki Pegici, dosee prisrnost obraza. Dedek izgleda kot pravi Boiek z dolgo belo brado in brki, dobroduen in kar ari od zadovoljstva, medtem ko enski lik deluje bolj zaprto in samozavestno, kar e poudari s prekrianimi rokami. Zanimivo je prikazovanje starejih mokih, ki so vsi prikazani s sivo brado in brki, medtem ko

  • je mlaji gospodi upodobljen z daljimi lasmi in je golobrad. enske so veinoma upodobljene z rutami na glavah, ki zakrivajo lase. Izstopata le Maa in Drobtinica kot mlaji, ki sta brez rut in kaeta lase, spete v kitke. Tudi ivali nastopajo v razlinih podobah. Tako lahko vidimo polnoplastine, ki spominjajo na pliaste ivali (zajek in hlebek), do poenostavljenih, ki jih definira z barvo in elementi in delujejo skoraj ploskovito (volk in hlebek, lisica in hlebek). Ljudi in ivali, ki nastopajo, je upodobil v razlinih oblailih, veinoma ruskih narodnih noah z bordurami. enskam pa je nadel e rute, zanimiva pa so tudi obuvala, tipina za ruski prostor.

    Pri kompoziciji rad postavlja v ospredje glavnega junaka, da poudari njegovo vlogo v pravljici. Prevladuje diagonalna kompozicija, s pomojo katere dogodku vdihne dinamiko in ga istoasno razgiba. Ozadje v njegovih ilustracijah je sekundarnega pomena, ni utiti zasienosti, skoraj bi lahko rekli, e ni nujno potrebno, ga izloi in nadomesti s isto belino, doda pa le spodnjo pasico, po kateri se protagonisti gibajo. Lahko je to travna rua, slama ali kaj podobnega. Vasih (e to zahteva zgodba) v ozadju nakae drevesno alejo, drevje z listjem in sadjem ali bolj dodelanimi in realnimi elementi, kot so hia in njen interjer, kamor je postavljen dogodek (npr. kuhinja, jedilnica), in predmeti, s katerimi zapolni prostor (npr. itna koara, metlica, leseni jedilni pribor, regali z okraeno posodo in samovar, ki nosijo pridih Rusije).

  • Najbolj se realistini krajini priblia v ilustraciji Drobtinice in enooke, ki je zaspala na polju, medtem ko Drobtinica dela. Ilustrirani ambient in osebe v njem delujejo zelo gledaliko, kot bi nastopali ali celo pozirali. Predvsem to e poudari s pogledom, ki ga osebe ali ivali namenijo gledalcu.

    V tirih ilustracijah nao pozornost pritegne z uporabo senc, ki jo meejo osebe v kljunih trenutkih, in s tem e bolj poudari sam dogodek. Pri Kokoki Pegici je to trenutek, ko se razbije zlato jajce in vidimo obup dedka, ki krili z rokami in za njim senco, ter pri Medvedu in Mai (kar dvakrat). Prvi, ko medved najde Mao v hii in ji zabia, da mu bo sluila, in drugi bolj izrazito, ko se Maa domisli reitve za beg in prosi medveda, da odnese babici in dedku sladice. etrti pa e pri Drobtinici v prizoru s tremi herami gospodarice, kjer je bila njena usodo zapeatena. Zanimiva pa je tudi izpeljava ilustracije v Hramu, kje mika vse ivali vabi, da se ji pridruijo in z njo bivajo v slogi, mi pa imam obutek, da tudi nas eli ilustrator zvabiti vanjo, saj se hramku z vsako ivaljo bliamo oziroma ko ga nadomestijo vrata, smo z lisiko e skoraj v hii. Igor Ribi je za upodobitev vseh ilustracij uporabil nenavadno tehniko, ki je nastala s pomojo raunalnika. Obutek imamo, da so vsi elementi, ki sestavljajo ilustracijo, obrisani s rto, ki jih omejuje. Za prikaz plastinosti oziroma telesnosti uporabi elemente razlinih oblik, ki tvorijo vzorce in so sestavljeni iz razlinih barvnih odtenkov. Ne

  • uporablja istih barv, prevladujejo zelenkasti odtenki in zemeljski toni, katerih razpon sega od nene oker barve pa vse do rdee. Izstopa pa intenzivna modra barva v razlinih odtenkih.

    Tako spoznavamo najlepe ruske pravljice, ki so napisane v slovensko-ruskem jeziku, bralcu pa omogoajo, da ga poleg zanimive vsebine in izvirnih ilustracij pritege e elja po odkrivanju in spoznavanju novega jezika.

    Melita Aman, univ.dipl.um.zg.

  • Mestna knjinica Kranj, junij 2015