Osnovno,Standardi i Kriteriumi Za Ocenuvanje-Vtor Stranski Osnovno

  • Published on
    14-Dec-2015

  • View
    38

  • Download
    10

Embed Size (px)

Transcript

  • 1

    Standardi za nastavata po stranski jazici

    So standardite se definiraat nivoata na postigawata na u~enicite preku opisot na kvalitetot i kvantitetot na znaewata i sposobnostite na u~enicite. Standardite vo nastavnite programi po stranski jazik proizleguvaat od celite i zada~ite definirani vo komponentite na izu~uvawe na jazikot. Tie pretstavuvaat osnova vrz koja se temelat celite i sodr`inite na nastavnite programi, a nivnata pravilna primena pretstavuva po~ituvawe i primena na principite na pou~uvawe, metodskite i drugite upatstva koi se sodr`at vo niv.

    Standardite vo stranskite jazici gi sodr`at, glavno, dvete kategorii: kategorija Znaewe kategorija Ve{tini sposobnosti.

    Vo usvojuvaweto na sistemot na znaewa spa|a usvojuvaweto na leksi~kite edinici, gramati~kite strukturi i komunikativnite modeli vo ramkite na obrabotenite temi i sodr`ini, niz koi provejuva kulturata i civilizacijata na zemjite ~ij jazik se izu~uva. Vo ramkite na ve{tinite i sposobnostite se vr{i proverka na funkcionalnite sposobnosti na u~enicite preku receptivni ve{tini i sposobnosti, reproduktivni ve{tini i sposobnosti i produktivni ve{tini i sposobnosti. Interkulturnite kompetencii se specifi~ni ve{tini vo steknuvaweto na ve{tinite i sposobnostite vo stranskite jazici. Sovladuvaweto na strategiite na u~ewe i koristewe na znaeweto e, isto taka, standard za merewe na ve{tinite i sposobnostite na u~enicite za sovladuvawe na stranskiot jazik.

    Vo kategorijata Ve{tini i sposobnosti na stranskite jazici se komponentite: Slu{awe so razbirawe, Zboruvawe, ^itawe i Pi{uvawe.

    Op{t opis na standardite na postigawa i kriteriumite za ocenuvawe

    Standardite i kriteriumite za ocenuvawe za osnovno obrazovanie se temelat na odredbite na Zakonot za osnovno osumgodi{no obrazovanie, nastavnite programi za sekoe oddelenie vo osnovnoto obrazovanie, teoriskite soznanija i iskustvata od nastavnata praktika.

    Standardite se sistematiziraat spored op{tite i konkretnite celi/zada~i vo nastavnite programi za sekoe oddelenie vo osnovnoto obrazovanie, spored nastavnite temi/komponenti vo izu~uvaweto na stranskiot jazik, kako i osnovnite znaewa i sposobonosti.

  • 2

    Vo opisot na standardite na postigawata na u~enicite i vo kriteriumite po stranskite jazici zemeni sepredvid jazi~nite kompetencii koi u~enicite treba da gi postignat na krajot na oddelni vospitno-obrazovni periodi/oddelenija vo osnovnoto obrazovanie. Pri definiraweto na standardite zemeni se predvid nasokite na Zaedni~kata evropska referencijalna ramka za izu~uvawe na stranskite jazici. Spored nasokite na Zaedni~kata evropska referencijalna ramka, se razlikuvaat vkupno {est nivoa na komunikativna upotreba: elementarno nivo: A1 - podgotvitelno nivo; A2 - temelno nivo; samostojno koristewe na jazikot: B1 preodno; B2 - samostojno nivo; kompetentno koristewe na jazikot: C1 - napredno nivo; C2 - najvisoko nivo.

  • 3

    Germanski jazik za VI oddelenie (vtor stranski jazik) Standardi na znaewa, ve{tini i sposobnosti i kriteriumi za ocenuvawe I. Standardi na znaewa Leksi~ki znaewa U~enikot/u~eni~kata: - go razbira zna~eweto na osnovniot leksi~ki fond soglasno barawata na nastavnata programa i istiot mo`e aktivno da go koristi vo usTen i pismen kontekst. Gramati~ki strukturi U~enikot/u~eni~kata: - gi razbira i pravilno primenuva gramati~kite strukturi predvideni so nastavnata programa. Komunikativni modeli U~enikot/u~eni~kata: - vodi ednostavna komunikacija, so primena na komunikativnite modeli predvideni so nastavnata programa. Kultura U~enikot/u~eni~kata: - ima osnovni informacii za nekoi socio-kulturni karakteristiki na svojata i drugi zemji i gi razbira i po~ituva razli~nostite me|u niv.

  • 4

    II. Ve{tini i sposobnosti Slu{awe so razbirawe U~enikot/u~eni~kata: - razbira poraki i dijalozi sostaveni od poznati jazi~ni elementi; - prepoznava konkretni informacii od slu{nat tekst. Zboruvawe U~enikot/u~eni~kata: - se izrazuva samostojno so primena na predvidenite komunikativnite modeli i jazi~nite elementi vo soodvetni govorni situacii. ^itawe U~enikot/u~eni~kata: - razbira pi{ani instrukcii, informacii, poraki i natpisi, sostaveni od jazi~ni elementi predvideni so nastavnata programa. Pi{uvawe U~enikot/u~eni~kata: - pi{uva poraki i kusi naso~eni sostavi so li~ni i drugi informacii, so primena na komunikativni modeli, jazi~ni elementi i interpunkciski znaci.

  • 5

    III. Kriteriumi za ocenuvawe - VI oddelenie (vtor stranski jazik) Ocenka Znaewa

    Komponenti na jazikot

    2 3 4 5

    Leksi~ki znaewa Razbira ograni~en fond na zborovi od predvidenite temi so golem broj gre{ki.

    Primenuva ograni~en fond na zborovi od predvidenite temi so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto.

    Primenuva fond na zborovi od predvidenite temi so mal broj gre{ki.

    Primenuva fond na zborovi od predvidenite temi so nezna~itelni gre{ki.

    Gramati~ki strukturi

    Razbira i so pote{kotii primenuva osnovni gramati~ki strukturi so golem broj gre{ki koi go popre~uvaat razbiraweto (sega{no vreme od glagolite sum i ima i dr. naj~esto upotrebuvani glagoli, sega{no vreme od modalniot glagol mchte, imenki so opredelen i neopredelen ~len, prisvojni zamenki mein, dein).

    Gi primenuva predvidenite gramati~ki strukturi so gre{ki koi delumno go popre~uvaat razbiraweto.

    Gi primenuva predvidenite gramati~ki strukturi so mal broj gre{ki.

    Gi primenuva predvidenite gramati~ki strukturi so nezna~itelen broj na gre{ki.

    Komunikativni modeli

    Primenuva osnovni komunikativni modeli pozdravuvawe, pretstavuvawe i identifikuvawe na lica, iska`uvawe pripadnost, dopa|awe/nedopa|awe.

    Primenuva del od komunikativnite modeli so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto.

    Gi primenuva predvidenite komunikativni modeli so mal broj gre{ki.

    Gi primenuva predvidenite komunikativni modeli so nezna~itelen broj gre{ki.

  • 6

    Ve{tini i sposobonsti

    ^itawe Razbira upatstva, natpisi, informacii i poraki.

    Prepoznava konkretni informacii vo kusi tekstovi.

    Prepoznava konkretni informacii vo tekstovi sostaveni od poznati jazi~ni elementi, no poka`uva pote{kotii vo razbiraweto na glavnata ideja.

    Ja prepoznava glavnata ideja i prepoznava konkretni informacii vo tekstovi sostaveni od poznati jazi~ni elementi.

  • 7

    Germanski jazik za VII oddelenie (vtor stranski jazik) Standardi na znaewa, ve{tini i sposobnosti i kriteriumi za ocenuvawe I. Standardi na znaewa Leksi~ki znaewa U~enikot/u~eni~kata: - primenuva leksi~ki fond soodveten na temite vo nastavnata programa. Gramati~ki strukturi U~enikot/u~eni~kata: - pravilno primenuva gramati~ki strukturi, predvideni so nastavnata programa. Komunikativni modeli U~enikot/u~eni~kata: - vodi ednostavna usna i pismena komunikacija, so primena na komunikativnite modeli predvideni so nastavnata programa. Kultura U~enikot/u~eni~kata: - poseduva znaewa i razbirawa za oddelni socio-kulturni karakteristiki na zemjite ~ij jazik se izu~uva.

  • 8

    II. Ve{tini i sposobnosti Slu{awe so razbirawe U~enikot/u~eni~kata: - razbira usni instrukcii, poraki i informacii; - prepoznava konkretni informacii vo kusi tekstovi sostaveni od poznati jazi~ni elementi. Zboruvawe U~enikot/u~eni~kata: - komunicira vo sekojdnevni ednostavni situacii so primena na komunikativni modeli i jazi~ni elementi, predvideni so nastavnata programa. ^itawe U~enikot/u~eni~kata: -~ita kusi i ednostavni tekstovi za prepoznavawe na konkretni informacii. Pi{uvawe U~enikot/u~eni~kata: - pi{uva kusi i ednostavni naso~eni tekstovi primenuvaj}i soodvetni komunikativni modeli, jazi~ni elementi i interpunkciski znaci.

  • 9

    III. Kriteriumi za ocenuvawe - VII oddelenie (vtor stranski jazik)

    Ocenka Znaewa

    Komponenti na jazikot

    2 3 4 5

    Leksi~ki znaewa Razbira ograni~en fond na zborovi od predvidenite temi so golem broj na gre{ki.

    Primenuva ograni~en fond na zborovi od predvidenite temi so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto.

    Primenuva fond na zborovi od predvidenite temi so mal broj gre{ki.

    Primenuva fond na zborovi od predvidenite temi so nezna~itelni gre{ki.

    Gramati~ki strukturi

    Razbira i so pote{kotii primenuva osnovni gramati~ki strukturi so golem broj gre{ki koi go popre~uvaat razbiraweto (sega{no vreme od glagolite fahren reisen, schwimmen, tanzen, zapoveden na~in od glagolite, lesen, kommen, geben, preteritum od glagolite haben, sein, negacija nicht, kein, predlozi in, auf, zu).

    Gi primenuva predvidenite gramati~ki strukturi so gre{ki koi delumno go popre~uvaat razbiraweto.

    Gi primenuva predvidenite gramati~ki strukturi so mal broj gre{ki.

    Gi primenuva predvidenite gramati~ki strukturi so nezna~itelen broj na gre{ki.

    Komunikativni modeli

    Primenuva osnovni komunikativni modeli za dopa|awe/nedopa|a-we vkus i `elbi, zapoved.

    Primenuva del od komunikativnite modeli so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto.

    Gi primenuva predvidenite komunikativni modeli so mal broj gre{ki.

    Gi primenuva predvidenite komunikativni modeli so nezna~itelen broj gre{ki.

  • 10

    Ve{tini i sposobnosti

    ^itawe Razbira samo poedine~ni zborovi vo ednostavni re~enici.

    Prepoznava kusi pi{ani instrukcii, informacii, poraki i natpisi vo ednostaven sekojdneven kontekst, no poka`uva pote{kotii vo prepoznavawe na konkretni informacii.

    Prepoznava konkretni informacii vo tekstovi sostaveni od poznati jazi~ni elementi, no poka`uva pote{kotii vo razbiraweto na glavnata ideja.

    Ja prepoznava glavnata ideja i prepoznava konkretni informacii vo tekstovi sostaveni od poznati jazi~ni elementi.

  • 11

    Germanski jazik za VIII oddelenie (vtor stranski jazik) Standardi na znaewa, ve{tini i sposobnosti i kriteriumi za ocenuvawe I. Standardi na znaewa Leksi~ki znaewa U~enikot/u~eni~kata: - primenuva leksi~ki fond soodveten na temite predvideni so nastavnata programa. Gramati~ki strukturi U~enikot/u~eni~kata: - pravilno primenuva gramati~ki strukturi vo slo`eni re~enici, predvideni so nastavnata programa. Komunikativni modeli U~enikot/u~eni~kata: - vodi ednostavna usna i pismena komunikacija, so primena na komunikativnite modeli predvideni so nastavnata programa. Kultura U~enikot/u~eni~kata: - poseduva znaewa i razbirawa za oddelni socio-kulturni karakteristiki na zemjite ~ij jazik se izu~uva niz sodr`inite od vokabularot i komunikativnite modeli, predvideni so nastavnata programa.

  • 12

    II. Ve{tini i sposobnosti Slua{awe so razbirawe U~enikot/u~eni~kata: - razbira podolgi usni iskazi; - prepoznava konkretni informacii vo poznati i pomalku poznati tekstovi. Zboruvawe U~enikot/u~eni~kata: - iska`uva sopstveni stavovi, mislewa i reakcii. ^itawe U~enikot/u~eni~kata; - ~ita kusi tekstovi za dobivawe konkretni informacii. Pi{uvawe U~enikot/u~eni~kata; - pi{uva kusi naso~eni tekstovi, poraki, neformalni i formalni pisma vo koi iska`uva li~ni informacii, ~uvstva i mislewa.

  • 13

    III. Kriteriumi za ocenuvawe - VIII oddelenie (vtor stranski jazik)

    Ocenka Znaewa

    Komponenti na jazikot

    2 3 4 5

    Leksi~ki znaewa Razbira ograni~en fond na zborovi od predvidenite temi so golem broj na gre{ki.

    Primenuva ograni~en fond na zborovi od predvidenite temi so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto.

    Primenuva fond na zborovi od predvidenite temi so mal broj gre{ki.

    Primenuva fond na zborovi od predvidenite temi so nezna~itelni gre{ki.

    Gramati~ki strukturi

    Razbira i so pote{kotii primenuva osnovni gramati~ki strukturi vo slo`eni re~enici so golem broj gre{ki koi go popre~uvaat razbiraweto (minato vreme perfekt kaj naj~estite glagoli, stepenuvawe na pridavkite, predlozi so dativ zwischen, neben i auf).

    Gi primenuva predvidenite gramati~ki strukturi so gre{ki koi delumno go popre~uvaat razbiraweto.

    Gi primenuva predvidenite gramati~ki strukturi so mal broj gre{ki.

    Gi primenuva predvidenite gramati~ki strukturi so nezna~itelen broj gre{ki.

    Komunikativni modeli

    Primenuva osnovni komunikativni modeli za iska`uvawe radost, interes, `elba, barawe dozvola, nudewe pomo{.

    Primenuva del od komunikativnite modeli so gre{ki koi ne go popre~uvaat razbiraweto.

    Gi primenuva predvidenite komunikativni modeli so mal broj gre{ki.

    Gi primenuva predvidenite komunikativni modeli so nezna~itelen broj gre{ki.

  • 14

    Ve{tini i sposobnosti

    ^itawe Razbira samo poedine~ni zborovi vo ednostavni re~enici.

    Prepoznava vokabular i gramati~ki strukturi vo kompleksni re~enici.

    Prepoznava vokabular i gramati~ki strukturi vo kompleksni re~enici, no poka`uva pote{kotii vo prepoznavaweto na konkretnite informacii.

    Prepoznava konkretni informacii vo kusi tekstovi.