Ostati vzor - mogoče ali nemogoče poslanstvo staršev in učiteljev?

  • Published on
    01-Feb-2016

  • View
    39

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Ostati vzor - mogoe ali nemogoe poslanstvo starev in uiteljev?. Mag. Tanja Bezi, september 2012. Namen predavanja :. poudariti vlogo vzora/vzornika v vzgoji; opozoriti na umetno ustvarjeno protislovje med vzgojo in izobraevanjem v oli; - PowerPoint PPT Presentation

Transcript

  • Ostati vzor - mogoe ali nemogoe poslanstvo starev in uiteljev? Mag. Tanja Bezi, september 2012

  • Namen predavanja:

    poudariti vlogo vzora/vzornika v vzgoji;opozoriti na umetno ustvarjeno protislovje med vzgojo in izobraevanjem v oli;opozoriti na povezanost med vedenjem/ravnanjem uencev, vrstnikov, starev in uiteljev; opozoriti na SDT - motivacijsko teorijo (Deci & Ryan, 2000)

  • Zakaj se ni ne spremeni.?

  • Kaj bi mi v bistvu radi dosegli?

  • ALI TOREJ ELIMO

    abstinenco ali varno pitje alkohola?

  • Misli o vzgoji (http://www.ipsos.si/web-content/VIZ-portal/ogled/citati%202%20-%20o%20vzgoji.html)

    Edini razumni nain vzgajanja je zgled etudi svarilen.Albert Einstein

    Vzgoja, ki temelji zgolj na zahtevah in nasvetih, ne pa na zgledih, je slaba.Jan Amos Komensky

    Otroci niso nikdar posebno dobro posluali starejih, so jih pa vedno zvesto posnemali.James Baldwin

  • VZORNIKI gre za poistovetenje z nosilcem nekih vrednot

    STARI ?

    Ramov,J. in Ramov,K., 2011:

    - Na prvem mestu med vzorniki mladih, ki ivijo trezno in kakovostno ivljenje, so njihovi stari; teh je ve kot polovica; Na drugem mestu so tisti mladi, ki nimajo vzornikov, okrog 20% pa ima druge vzornike.

    Potreba po istovetenju je mona socialna potreba, zato se otroci najprej istovetijo s stari, in e jih osebnost njihovih starev navduuje v mladosti, ostanejo stari njihovi vzorniki tudi pozneje.

    - Vzornike izven lastne druine navaja manji del mladih. Veina od njih ima po ve ljudi, ki jih obuduje, toda ne na splono, temve njihove doloene lastnosti.

  • Tudi ole vzgajajo, mar ne? (R. Krofli) ole se ne smejo izogniti odgovornosti za vzgojno dimenzijo, saj nujno vzgajajo;

    nartno ali nenartno,

    v smeri opredeljenih ciljev ali mimo njih,

    usklajeno ali neusklajeno z vrednotnimi sporoili drugih dejavnikov v drubi (druine, medijev mnoine kulture).

  • e se v drubi ali v oli pretirano poudarja le njena izobraevalna funkcija uitelji odgovornost za vzgojo pogosto preloimo na druino, drubeno okolje, medije

    na razrednika, svetovalnega delavca, specialnega pedagoga,

    na uitelje doloenih predmetov

    in s tem zmanjujemo tudi monosti, da bi uenci lahko dosegli priakovane izobraevalne cilje.

  • DOBRO DELO UITELJA Projekt Goodwork, ki je potekal deset let na Harvardski univerzi, je dobro delo uitelja opredelil kotvisoko kakovostno, socialno odgovorno in osebno osmiljeno.

  • Temeljna naela dobrega dela naj bi bila: odlinost (excellency) strokovna neoporenost;

    etinost (ethics),

    spotljivost (respectful mind) in

    osebna vpletenost (engagement).

  • Etika, spotljivost in osebna vpletenostEtinost se kae v tem, da uitelj svoja ravnanja strokovno argumentira (se mu zdi vredno), saj sicer obstoja nevarnost ideoloke indoktrinacije in manipulacije;

    Spotljivost pomeni, da uitelj uenca spotuje kot sebi enakovrednega (prim. J.Juul enakovrednost in enakopravnost) in je temelj vseh drugih odnosov med uiteljem in uenci);

    Osebno vodenje ped. procesa oz. vpletenost uitelja (misli, ustva, vrednote) je podlaga uiteljevega pedagokega erosa (pedagoke moi), ki deluje kot motivacijska spodbuda, ki uenca zapelje v procese uenja.

  • Fred Korthagen in njegov ebulni model profesionalnega razvoja e ne doseemo tudi najglobljih plasti osebnosti, ne moremo priakovati bistvenih sprememb v ravnanju ! Metoda: JEDRNA REFLEKSIJA Struktura: ALACT model

  • ALACT proces refleksije; Jedrna refleksija vodi do zavedanja pomena globljih plasti osebnosti za profesionalno ravnanje Kaj eli?Kaj dela?Kaj misli ?Kaj uti? Kaj je zate vredno?Kaj potrebuje?Kaj elijo uenci?Kaj so naredili? Kaj mislijo?Kaj utijo? Kaj je zanje vredno?Kaj potrebujejo?

  • Uspenost intervencij na podroju zdravja je odvisna predvsem od pripravljenosti ljudi, da sami im bolje skrbijo za svoje zdravje.

    Le redke spremembe, ki so potrebne, so tudi prijetne

    Ni toliko problem prenehatikot je nehati; Ni problem zaeti, ampak vztrajati

  • Kako uence motivirati za spremembo vedenja oz. za zdrav ivljenjski slog? tevilne teorije motivacije, razlina terminologija, razlini modeli (notranja, zunanja; motivacijske sestavine, struktura, viri; itd)

    Teorija samo-odloanja (SDT) - kdaj in na kaken nain zunanje motivacijske spodbude pripeljejo posameznika od nemotiviranosti do notranje motiviranosti za neko vedenje

    oz. kaj vzpodbudi in vzpodbuja posameznika, da se postopoma svobodno odloa za drugano ravnanje.

    (Self Determination Theory - SDT, Ryan & Deci, 2000; 2008),

  • SDT motivacijo pojasnjuje kot proces - kontinuum.

    nemotiviranost zunanja motiviranost notranja motiviranost

    noem .. ker moram ker je pravker tudi jaz mislim, da je prav je prav introjekcija identifikacija integracija internalizacija

  • Kako uspeno bo potekal proces, je odvisno od tega, v kolikni meri bodo zadovoljene posameznikove psiholoke potrebe:

    obutek avtonomnosti, obutek kompetentnosti in povezanosti s pomembnimi drugimi.

    Glejte tudi: http://www.selfdeterminationtheory.org/SDT/documents/2008_RyanPatrickDeciWilliams_EHP.pdf

  • V skladu s SDT teorijo lahko priakujemo vztrajanje v neki spremembi le, e je posameznik internaliziral doloene vrednote (jih doivlja kot svoje);

    V skladu z SDT, le tisti ukrepi, ki dajejo posamezniku obutek avtonomije (svobodno odloam, sem sam odgovoren), kompetentnosti (znam in zmorem) in povezanosti z drugimi, vodijo do trajnih sprememb vedenja.

    SDT intervencije so osredinjene na proces oz. na ustvarjanje odnosov in dejavnosti, ki skrbijo za posameznikove psiholoke potrebe.

  • TorejBiti vzor je pomembno, ostati vzor pa ni dovolj

    CILJ mora biti - voditi mlade do avtonomnega ravnanja, do internalizacije vrednot

    Njihova aktivna vloga na tej razvojni poti je odloilna!

  • Viri: Krofli, Robi (2007): Tudi ole vzgajajo, mar ne? Pravila in vzgojno delovanje (ur. T. Devjak). Ljubljana: Pedagoka fakulteta. Strani: 101-118.Jurievi, M. 2006. Una motivacija in razlike med uenci, PEF, Ljubljana: Pef ULJ.Ryan, R. M. & Deci, E. L. (2000). Self-determination Theory and the facilitation of intrinsic motivation, social development and well-being. American Psychologist, 55, 68-78Ryn, R.M., Patrick, H. , Deci, E.L. Williams, G. (2008). Facilitating health behaviour change and its maintenance: Interventions based on Self-Determination Theory. The European health Psychologist. Dostop: www.ehps.net/ehp Korthagen, F. , Vasalos, A.: 2005. Levels of reflection as a means to enchance professional growth. Teacher and Teaching. Vol. 11. No.1., 47-71.Ramov, J. in Ramov, K. 2011. Varovalni dejavniki pred kodljivim pitjem mladih. Intitut Antona Trstenjaka. Ljubljana.