POTREBE MLADIH STARŠEV PO UČENJU KOMUNIKACIJE V ...

  • Published on
    08-Feb-2017

  • View
    218

  • Download
    0

Embed Size (px)

Transcript

  • 212A

    POTREBE MLADIH STAREV PO UENJU KOMUNIKACIJE V OLI ZA STARE

    THE NEED OF YOUNG PARENTS FOR LEARNING

    COMMUNICATION SKILLS WITHIN THE SCHOOL FOR PARENTS

    Erika Povnar, vi. m. s., univ. dipl. ped. OZG OE Zdravstveni dom Kranj, Zdravstveno vzgojni center

    erika.povsnar@zd-kranj.si IZVLEEK Kljune besede: materinska ola, ola za stare, zgodovina, partnerska komunikacija, mladi stari, zdravstvena vzgoja Izhodia: V izhodiu prispevka obravnavamo preventivno vlogo in pomen materinskih ol / kasneje ol za stare/ v njihovi skrbi za zdravje otrok, ensk in druine; pri tem pregledamo celotno zgodovino materinske ole pri nas do dananjih dni. Zadnja leta v olah za stare zaznavamo pomanjkanje spretnosti pogovora in potrebo po uenju kakovostne partnerske komunikacije, ki je eden od odloilnih dejavnikov srene in zdrave druine. Namen raziskave je ugotoviti ali nova una enota komunikacija med starema v bodoih starih prebudi pristno potrebo po kakovostnem pogovoru in odnosu. Metode: V nadaljevanju prispevka prikazujemo rezultate empirine obdelave vzorca 150 anketnih vpraalnikov, v katerih udeleenci ol za stare v Osnovnem zdravstvu Gorenjske (l. 2008) anonimno napiejo svoj odziv na novo uno vsebino: kako so doiveli to uno sreanje, kaj jim je dalo, kaj predlagajo. Z analizo smo osvetlili potrebe mladih starev po uenju komunikacije in s testom deleev preverili temeljno domnevo o ustreznosti nove vsebinske enote. Rezultati in razprava: Rezultati kaejo, da v 80% nova vsebina ustreza potrebam udeleencev in potrjujejo, da informativna una enota v udeleencih prebudi potrebo po komunikaciji pogovoru, kot kljunem elementu, ki zagotavlja kakovostne odnose ter srene in zdrave druine. Rezultati prav tako nakazujejo potrebo po irjenju in implementaciji vsebine tudi v as po rojstvu otroka. Zdravstvena nega /zdravstvena vzgoja ima pri tem pomembno nalogo, bodisi v vlogi izvajalca ali pobudnika in organizatorja civilnih preventivnih oblik pomoi. ABSTRACT Key words: maternity school, school for parents, history, partner communication, young parents, health education Introduction: At the beginning of the article we have dealt with the preventive role and importance of maternity schools /and later of schools for parents/ within their care for the health of children, women and families, and have offered a comprehensive history review of maternity schools in our country till today. In the past few years in our maternity school we detected the lack of skills and needs for learning communication skills between partners which is one of the main factors of happy and healthy family. The purpose of research was to find out if a new teaching content between future parents reveal need of quality communication and relationship. Methods: We have continued the article by presenting the results of empirical processing of the sample, comprising 150 anonymous questionnaires for the participants of schools for parents in the basic health of Gorenjska (2008); in the questionnaire they are invited to express their response to a new teaching content, such as how they had experienced the session, what they had profited from, and what do they suggest. The analysis has highlighted the need of young parents for learning

    mailto:erika.povsnar@zd-kranj.si

  • communication skills. It has also confirmed basic assumption about suitability of new learning contents with statistical analysis of survey among some participants. Results and discussion: The results show that in 80% new contents suit the needs of participants of schools for parents. They have also confirmed that sessions reveal in participants the need for communication a dialogue as a basic element to assure quality relations, as well as happy and healthy families; in addition, they have indicated the need for extending the implementation of the contents to the period after childbirth. Nursing care/health education has an important role as operator, promoter and organizer of the civil preventative forms of help assistance. Uvod Nosenost in rojstvo temeljito poseeta v ivljenje para in druine. Z nastalimi spremembami prihajajo negotovost, teave in problemi mladih starev. Reevanje le-teh pomeni uenje. Druina se spreminja v uilnico usposabljanja za starevstvo in partnerstvo. Dobra komunikacija in pogovor postajata ena najbolj odloilnih dejavnikov srene in zdrave druine, uenje komunikacije pa temeljna potreba partnerjev. ole za stare so s svojim preventivno zdravstveno vzgojnim delovanjem, s pravoasnim zaznavanjem potreb odigrale pomembno vlogo, ki ni danes ni manja kot je bila nekdaj. Kratek pogled v zgodovino materinskih ol V tridesetih letih 20.stol. se pojavijo zaetki priprave na porod kot organizirane skupinske oblike, prvi zametki materinskih ol pa po letu 1948 (FazarincKirar, 2003). Mejnik za zaetek materinskih ol v sodobnem pomenu besede je leto 1955. Na Ginekoloki kliniki v Ljubljani so takrat zaele potekati prve psihoprfilaktine priprave nosenic na porod, ki so se zaradi vsebinske raziritve preimenovale v materinsko olo. Postopno (1960 1978) so ole zaele delovati tudi v ostalih regijah, veina v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti (Kranjc- Simoneti, Lazar, 1982). Na Gorenjskem je bila prva materinska ola organizirana leta 1958. Nosenice so sestre teoretino in praktino seznanile s previjanjem, kopanjem in nego novorojenka, dojenjem ter ostalo prehrano. Posebnost je bila tako imenovana mlena kuhinja v kateri so praktino pripravljali obroke za dojenke do prvega leta starosti. V ostalih ZD na Gorenjske so ole zaele delovati v letih 1969 1978 (Kranjc- Simoneti, Lazar, 1982). Vsebinski sklopi v olah so bili podobni. Delno so se zgledovale po materinski oli na Univerzitetni ginekoloki kliniki, ki je bila vrsto let paradni konj te dejavnosti. ole so bile sprva namenjene bodoim materam. tevilo obiskov je vseskozi naraalo. Leta 1984 beleimo prve obiske oetov. Danes olo obiskujejo praviloma pari, postopoma se je zael uveljavljati naziv ola za stare (podatki - arhiv ZD, ZZV Kranj). ola za stare danes nova una enota komunikacija med starema v zdravstvenih domovih Osnovnega zdravstva Gorenjske Danes ole za stare na Gorenjskem delujejo v petih zdravstvenih domovih. Nosilke dejavnosti so medicinske sestre, sodelujejo tudi drugi izvajalci. V veini zdravstvenih domov sta organizirana dva sklopa teajev teaj za zgodnjo nosenost in teaj za pozno nosenost oziroma priprave na porod. Teajev se udelei sorazmerno velik del mlade populacije. Iz podatkov OZG je razvidno, da je leta 2008 olo obiskalo 2056 udeleencev, ki ustanavlja druino. Veina priakuje rojstvo prvega otroka. e kar tradicionalne vsebine, ki so vseskozi sledile razvoju stroke, so kljub uvajanju nekaterih novih metod in vsebin, v veini ostale na nivoju telesnega zdravja. Med aktualnimi

  • potrebami je v preteklih letih prielo izstopati podroje komunikacije (pogovor) in soitja med partnerjema. Ker je strokovno nesporno dejstvo, da se je dobrega (tudi slabega) pogovora lovek zmoen nauiti in da je obdobje priakovanja prvega otroka eno najbolj primernih obdobij za tovrstno uenje, je Osnovno zdravstvo Gorenjske leta 2006/07 sistematino v vseh ZD zaelo uvajati projekt nove informativne une vsebine komunikacija med starema v program ole za stare. Projekt usposabljanja kadrov, priprave in uvedbe vsebine in metodologije je poverilo Intitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko soitje, ki je prav gotovo ena najbolj kompetentnih ustanov, ki se ukvarja z raziskovanjem in implementacijo tovrstnih projektov. Dodatno usposobljeni izvajalci so posebej za to izdelano vsebinsko enoto zaeli izvajati v rednem programu ol. Program poteka v obliki delavnic in temelji na socialnem uenju torej partnerskem sodelovanju med izvajalci in udeleenci. Cilj projekta je bil uporabiti as priprave na porod otroka za usposabljanje mladih starev v takem ivljenjskem slogu, ki omogoa zdrav telesni, duevni in socialni razvoj otroka, njegovo celostno zdravje in celostno zdravje starev. Uspeno obvladovanje partnerske komunikacije je namre tudi najuspeneja preventiva pred nevarnostmi zlorabe alkohola in drugih omam, nezdrave spolnosti in drugih duevnih in socialnih motenj (Ramov, 2008). Izhodie Cilj raziskave je:

    - ugotoviti ali una enota komunikacije med starema v bodoi starih, udeleencih programa ole za stare prebudi pristno potrebo po kakovostni komunikaciji

    - glede na potrebe in rezultate izboljati in dopolniti metodiko in vsebino programa. Temeljna domneva je, da nova vsebinska enota v oli za stare ustreza potrebam udeleencev po kvalitetnem odnosu med partnerjema. Metode Osnovni raziskovalni metodi sta bili deskriptivna in kavzalna. Z anketnim vpraalnikom v katerem udeleenci anonimno napiejo svoj odziv na novo uno vsebino, smo v letu 2008 zajeli 1745 bodoih starev, ki so se v okviru teaja ole za stare priprava na porod udeleili novega unega sreanja - komunikacija med starema v zdravstvenih domovih Osnovnega zdravstva Gorenjske na Bledu, Jesenicah, Kranju, kofji Loki in Triu. S sluajnostnim izborom smo izbrali 150 vpraalnikov. Predstavljeni bodo odgovori na sledea vpraanja: Kako udeleenci doivljajo uno sreanje komunikacija med starema? Kaj jim je dalo, kako opredeljujejo koristi sreanja? Kaj pogreajo in kakne spremembe predlagajo? Vsa vpraanja so bila odprtega tipa in so bila izbrana v skladu z opredelitvijo problema raziskovalne naloge. Pri obdelavi podatkov smo uredili in klasificirali odgovore, ki so odprtega tipa, odgovorom doloili absolutne frekvence (f); izraunali relativne frekvence (f %); izraunali test deleev.

  • Rezultati in razprava

    1. Doivljanje unega sreanja komunikacija med starema Odgovore odprtega tipa smo strnili v osem skupin prikazanih v Razpr. 1.

    Razpr. 1. Doivljanje unega sreanja komunikacija med starema

    Na vpraanje je odgovorilo 218 bodoih starev. 22,48% partnerjev zapie, da so uno enoto doiveli kot zanimivo, v dveh primerih tudi kot prvo izkunjo s skupino. Z oceno dobro, pozitivno, v redu opie doivljanje 19,72% partnerjev. Ob teh odgovorih se v desetih primerih pojavijo tudi opisi kot npr. super; odlino; izvrstno, eprav ob naslovu pomisli ali sploh spada v teaj ole za stare; nepozabno; presenetljivo dobro, eprav nisem prista takih skupin. 15,14% sreanje doivi kot koristno in potrebno za mlade stare in prihodnost druine. Da so sreanje doiveli prijetno, sproujoe, domano je zapisalo 19,7% starev. Ob tem kot pomembno izpostavijo monost aktivnega sodelovanja, pogovora, druenja z ostalimi pari ter izraanja mnenj, utenja, razmiljanj. Za 7,8% starev je bilo sreanje (zelo) pouno. 5% starev doivljanje opie kot preseneenje; nad vsebino in druganim nainom dela - delavnice. Eden od parov pravi: Sreanje sva doivela kot popolno preseneenje nad neem esar ne priakuje in ne potrebuje; ez as ugotovi, da ni slabo, drugi zopet pravi: To je drugaen pristop, ni ve samo posluanja in sprejemanja. Kot vredno, pomembno doivetje opredeli sreanje 7,8% starev. Negativno doivetje opisano z besedami nerodno mi (nama) je bilo, obremenjujoe, strah, , je zapisalo 2,75% starev. Stari doivljajo sreanje pozitivno. Negativna doivljanja so prisotna v manjem deleu in le v zaetnem delu sreanj. Iz zapisov povzamemo, da se tekom poteka delavnice prevesijo v sprejemljiveje doivetje. Ob rezultatih izpostavimo misel, da je doivljanje zelo pomembno z vidika uenja. V pozitivno naravnanem, ugodnem, ustveno ivem in odzivnem okolju je uenje laje, hitreje, kvalitetneje in uspeneje. Za socialno uenje je ugodno uno okolje ob prevladovanju in doivljanju dobre izkunje e toliko pomembneje.

  • 2. Kaj so bodoi stari pridobili, koristi sreanja? Odgovore razvrene v est skupin prikazuje Razp.2. Razpr. 2. Kaj so bodoi stari pridobili, koristi sreanja

    Na vpraanje je odgovorilo 133 starev. Dobri polovici, 57,14% starev je sreanje prineslo zavedanje pomembnosti pogovora. Opozorilo je na samoumevno, vendar najvekrat pozabljeno dejstvo. Ob tem dodajajo, da ob hitenju, naglici in zahtevah vsakdanjika zmanjkuje asa za razmiljanje in pogovor. 13,53% starev je izpostavilo dobro osebno izkunjo pogovora. Slabi desetini je sreanje pomenilo motivacijo za nadaljnje pogovore, ob tem omenjajo zavestno odloitev za pogovor. 15,97% omenja kot pridobitev konkretne napotke, navodila (npr. povej 5 pozitivnih stvari na eno negativno), informacije in novo znanje o komunikaciji. V manjem deleu, 4,51%, stari omenjajo npr. nove teme pogovorov, potrditev, da je par na pravi poti, spoznanje kako so komunicirali njihovi stari, . Iz odgovorov sklepamo, da je za udeleence pogovor zelo pomemben oziroma eden najpomembnejih dejavnikov za kvalitetno partnerstvo in starevstvo. Trditev lahko podkrepimo tudi na podlagi pogovorov v skupini. Pogovoru namenjajo visoko pomembnost. Vendar pa se zavedanje pomembnost prebudi, ko jih na to spomnimo, opozorimo, jih do zavedanja pripeljemo z vsebinsko in metodoloko izdelanim programom. Cilj in naloga informativne une enote komunikacija med starema je obuditi speo potrebo udeleencev po komunikaciji. Analiza vzorca kae da 80% starev izrecno trdi, da vsebinska enota ustreza njihovim potrebam po dobri komunikaciji in pogovoru; pri testiranju smo zdruili variable zavedanja, motivacije in osebne izkunje dobrega pogovora. Test deleev potrjuje in vodi k sklepu, da ta vsebinska enota ustreza potrebam 80% starev (razlika deleev ni statistino pomembna).

  • 3. Predlogi bodoih starev 104 odgovore s predlogi starev smo grupirali v deset skupin prikazanih v Razpr. 3. Razpr. 3. Predlogi bodoih starev

    Glede na usmerjenost v otroka je razumljivo, da se 21,15% predlogov se nanaa na otroke na spremembe, ki jih prinese otrok, komunikacijo z otrokom, vzgojo, postavljanje meja, o razvoju telesnem, ustvenem, kognitivnem. Slabih 9% bi elelo sliati e nekaj ve o komunikaciji in partnerstvu npr. delitev vlog, dolgorono vzdrevanje dobre komunikacije in partnerstva. Kako reevati konflikte, zanke, pasti, , predlaga 9% partnerjev. 10,58% predlaga ve praktinih primerov , slaba 2% starev pripominjata, da bi to sreanje bilo bolj smiselno v okviru priprave na zakon. Enak dele starev je mnenja, da bi bila dovolj kratka informacija tako ali tako se mora potem vsak sam truditi za dober odnos. 7,69% starev meni, da ne morejo ni predlagati, ker niso ni pogreali in ni priakovali. V enakem deleu sledijo drugi predlogi - informativno sreanje na zaetku teaja, sreanje s starimi stari, obvezno sreanje, ve informacij o primerni literaturi, povabilo izkuenemu paru, . V skladu z namenom sreanja pa je najbolj morda najbolj pomembno, da je kar 31,7% starev zautilo potrebo po nadaljnjih sreanjih. Predlagajo dalja/ve sreanj ali sreanja kasneje, po rojstvu otroka. Slednje je prav gotovo zelo pomembna pobuda, ki jo kae in jo je potrebno razvijati in ji prisluhniti. Skupine partnerjev in starev imajo (tudi glede na tuje izkunje), pom...