Principi Na Bankarasko Rabotenje

  • Published on
    14-Jul-2015

  • View
    699

  • Download
    1

Embed Size (px)

Transcript

<p>PRINCIPI NA BANKARSKO RABOTEWENakolku osnovni bankarski principi vo raboteweto: Likvidnost Sigurnost i efikasnost na vlo`uvawata Rentabilnost Transparentnost.</p> <p>Princip na likvidnostPrincip na likvidnost&gt; sposobnost na bankata vo rok da gi podmiruva site svoi dostasani obvrski. Procesot na konverzija na odredeni pozicii vo aktivata vo gotovina, glavno zavisi od dva faktora: Brzinata odnosno potrebnoto vreme odredena pozicija vo aktivata da se pretvori vo gotovina. Mo`nosta odnosno tro{okot na samata konverzija. Toa podrazbira dali odredena pozicija vo aktivata mo`e da se prodade, odnosno da se naplati po vrednosta po koja se evidentira pozicijata vo bankata. Poa|aj}i od strukturata na aktivata, spored stepenot na likvidnost, mo`e da se razlikuvaat slednite kategorii na likvidna aktiva: 1. Primarna rezerva(superlikvidna aktiva), koja se sostoi od iznosot na pari~ni sredstva vo blagajna i na smetkata na bankata nad obvrskata za izdvojuvawe i koristewe na zadol`itelna rezerva. Primarnata rezerva ne generira prihod, zatoa bankata nastojuva da go limitira iznosot na superlikvidna aktiva. 2. Sekundarna rezerva, pokraj primarnata rezerva vleguvaat i onie pozicii od aktivata koi lesno mo`at da se pretvorat vo gotovina kako {to se: depoziti kaj korespodentni banki i h.od vrednost koi lesno mo`at da se prodadat (dr`.zapisi, blag.zapisi na NB. . . )</p> <p>Pri ocenka na likvidnosnata pozicija na bankata, ne e dovolno da se ima vo predvid samo brzinata i mo`nosta na aktivata na bankata da generira gotovina, tuku i mo`nosta na bankata za nejzino zadol`uvawe odnosno koristewe na dopolnitelni izvori na likvidnost. Za taa cel bankata mo`e da koristi: Krediti za likvidnost od pazar na pari i kratk.h.od vrednost Krediti za likvidnost od centralnata banka, kratkor.pozajmici vo vid na reeskontni ili lombardni krediti.</p> <p>Klasi~no pravilo&gt;Kratkoro~ni plasmani treba da bidat pokrieni od kratkoro~ni izvori na sredstva dolgoro~ni plasmani so dolgoro~ni depoziti. Vo praksa se otstapuva od ova pravilo: ro~na transformacija na sredstva i obvrski na bankata. Ro~nata transformacija se potpira na soznanieto deka iako depozitite po viduvawe mo`at da se povle~at vo sekoj moment, sepak eden zna~aen del se zadr`uva i toj ima karakter na stabilni depoziti. Stabilnite depoziti variraat od banka vo banka, vo vremenski period i od zemja vo zemja.</p> <p>Bankata e dol`na:Da gi sledi i po~ituva zakonski propi{anite standardi za likvidnost (izdvojuvawe na zadol`itelna rezerva, dr`ewe na odreden minimum na likvidni sredstva i sl.). Za svoi interni celi da go utvrdi prifatlivoto nivo na pokrienost na depozitite so likvidna aktiva (primarna i sekundarna rezerva) Da ja sledi ro~nata usoglasenost na aktivata i pasivata Da gi sledi o~ekuvanite prilivi i odlivi na bankata Da go sledi nivoto na tkn. stabilni depoziti.</p> <p>Odr`uvaweto na likvidnosta na bankata ne e samo nejzina obvrska, tuku i po{irok op{estven interes. Edna od osnovnite funkcii na CB e reguliraweto na op{tata likvidnost na bankarskiot sistem i posebno, likvidnosta na pla}aweto sprema stranstvo, za {to ima vospostaveno soodvetni merki i instrumenti.</p> <p>Princip na sigurnost i efikasnost vo vlo`uvawetoPo~ituvaweto na ovoj princip najmnogu doa|a do izraz pri odobruvawe na krediti na komitenti. Za da ne dojde vo situacija da ne mo`e da gi naplati svoite pobaruvawa, bankata prevzema niza merki za ocenka na kreditnata sposobnost na svojot komitent.</p> <p>Ocenkata na kreditnata sposobnost na komitentot se bazira na slenite 5 elementi:Ocenka na karakteristikite na komitentot (deloven ugled,praven status, menaxment i sl.) Ocenka na kapacitetot na komitentot, pri {to se ispituva proizvodstveniot i finansiski kapacitet(proizvodi, struktura na tro{oci) Ocenka na nivoto na kapitalot, odnosno neto vrednosta na imotot na komitentot Ocenka na konjukturata t.e. ekonomskite uslovi vo koi deluva klientot Ocenka na kolateralot t.e. vidot na obezbeduvaweto so koe se osiguruva vra}aweto na kreditot. Obezbeduvawe naj~esti formi: nedvi`nost, oprema, gotovina, hartii od vrednost.</p> <p>Princip na rentabilnostOsnoven motiv vo raboteweto na sekoja banka e&gt; ostvaruvawe na dobivka. Za da se ostvari ovoj princip, bankata treba da gi naso~i svoite plasmani vo rentabilni proekti.</p> <p>Odtuka proizleguva osnovnata bankarska dilema&gt; profitabilnosta nasprema sigurnost. Dali bankata }e izbere da pravi pomalku prinosni plasmani no i pomalku rizi~ni, zavisi od menaxmentot na bankata i celite {to sakat da se ostvarat na pazarot. Dokolku bankata stane porizi~na, akcionerite na bankata nema da bidat zadovolni od odlukite na menaxmentot i mo`at da se odlu~at da gi prodadat svoite akcii. Isto taka i supervizorskite vlasti nema da bidat zadovolni bidej}i so toa mo`e da se zagrozi likvidnosta, a na dolg rok i solventnosta na bankata. Zatoa bankite pred se, preferiraat stabilni i sigurni profiti, nasproti ostvaruvawe na maksimalno mo`ni profiti koi bi ja zagrozile likvidnosta.</p> <p>Princip na transparentnostPo~ituvawe na princip na transparentnost zna~i obezbeduvawe dovolno podatoci na javnosta za raboteweto na bankata. Ovie podatoci se odnesuvaat na: Glavni akcioneri na bankata Sostav na rakovoden tim na bankata Lokacija i vid na finansiski aktivnosti Osnovni finansiski izve{tai, bilans na sostojba i bilans na uspeh. Ovde da se napomene i zakonskata obvrska na ovlastenite revizorski ku}i, koi najmalku edna{ vo godinata treba da gi revidiraat finansiskite izve{tai i da go dadat svoeto revizorsko mislewe. Revizorskoto mislewe i fin.izve{tai treba da bidat objaveni vo najmalku eden dneven vesnik&gt; transparentnost na raboteweto.</p> <p>BILANSI NA KOMERCIJALNITE BANKIOd bilansot na bankata mo`e da se doznae vkupniot imot i vkupnite obvrski na bankata. Toa e tkn.bruto princip na bilansirawe.</p> <p>Neto princip ili neto bilans se javuva koga se prika`ani samo kreditnite i dr.plasmani na strana na aktivata i izvori na sredstva od koi se crpeni tie krediti na stranata na pasivata na bilansot. Najva`na kategorija koga se raboti za bilansite na bankite e dali se tie konsolidirani ili nekonsolidirani. Konsolidiraniot bilans gi sodr`i onie pozicii koi se odnesuvaat na plasmanite i obvrskite na bankata sprema nebankarskiot sektor. Nekonsolidiraniot bilans gi vklu~uva i tkn. interbankarski pozicii, odnosno ja prika`uva na bruto princip i aktivata i pasivata. Bilans na sostojba na komercijalna banka Aktiva Pasiva</p> <p>____________________________________________________ Gotovina - depoziti po viduvawe</p> <p>Druga likvidna aktiva - oro~eni depoziti Krediti - zemeni krediti - emituvani h.od vrednost</p> <p>Plasmani vo h.od vrednost Osnovni sredstva</p> <p>- kapital</p> <p>Bilans na uspeh na komercijalna banka Rashodi Prihodi</p> <p>____________________________________________________ materij.tro{. i bruto plati Nematerij.tro{oci Rashodi od finansirawe Vonredni rashodi Kapitalna zaguba - delovni prihodi - prihodi od finansirawe - vonredni prihodi - kapitalna dobivka -------------</p> <p>Najop{ta karakteristika e: Na strana na aktivata se smetani pobaruvawata na bankata i imotot na bankata</p> <p>Na strana na pasivata se obvrskite i kapitalot na bankata. Aktiva = obvrski + kapital A = OB + K Odnosno: K = A - OB OB = A - K</p> <p>Najra{ireni bankarski agregati (pozicii vo aktivata i pasivata na edna banka) se: Finansiski potencijal i Finansiski plasmani. Finansiski potencijal e zbir na site izvori na sredstva(cela pasiva) {to bankata ja naso~uva kon razli~ni plasmani. Finansiski plasmani se zbir na vkupna aktiva vo bilansot. Finansiski potencijal finansiski plasmani</p> <p>------------------------------------------------------------------------------------1. Depoziten potencijal 2. Nedepoziten potencijal 3. Kapital 1. kreditni plasmani 2. plasmani vo h.od vrednost 3. rezerva na likvidnost</p> <p>Karakteristi~no za bilansite na komercijalnite banki se bankarskite agregati: krediten potencijal i kreditni plasmani. Krediten potencijal pretstavuva kvantum na slobodni sredstva na bankata koi mo`at da bidat plasirani vo vid na krediti (sloboden ili raspolo`iv potencijal). Koja e razlikata me|u krediten i finansiski potencijal? Kreditniot potencijal e potesen bankarski agregat i toj se dobiva koga od finansiskiot potencijal se odzema zadoil`itelnata rezerva {to treba da se izdvoi kaj CB i rezervata na likvidnost. Zna~i:</p> <p>KP = FP - ( ZR + RL ) KP = krediten potencijal FP = finansiski potencijal ZR = zadol`itelna rezerva RL = rezerva na likvidnost Osnoven izvor na sredstva kaj komercijalnite banki se razli~nite vidovi na depoziti koi nebankarskite subjekti gi dr`at kaj niv. Depozitite po viduvawe od aspekt na tro{ok se najisplatlivi zatoa {to bankata po pravilo ne pla}a kamata ili taa e mnogu mala.Od tuka pri plasman na ovie sredstva, zarabotkata e najgolema. Zatoa bankite se zainteresirani da imaat pogolem broj na komitenti koi }e dr`at kaj bankite `iro, tekovni odnosno transakcioni smetki. Od druga strana, depozitite po viduvawe se najmalku stabilna kategorija. Nivnite sopstvenici mo`at da gi zemat vo sekoe vreme. Davaweto na krediti e pod budno oko na CB zatoa {to so kreditite se zgolemuva emisijata na pari. Kontrolata na emisijata na pari e edna od osnovnite funkcii na CB i preku nea CB ja odr`uva cenovnata stabilnost vo edna zemja, ponatamu likvidnosta vo ramkite na zemjata i na zemjata sprema stranstvo. Za da mo`e bankata da odobruva dolgoro~ni krediti, vo depozitnata baza na svojot bilans treba da ima oro~eni depoziti. Bankite gi stimuliraat klientite da oro~uvaat pari~ni depoziti preku atraktivni kam.stapki. No, visinata na kamatite zavisi od pove}e faktori, najva`en e visinata na kamatata {to mo`e da ja dobie za plasiranite krediti a za koi kako izvor poslu`ile oro~enite depoziti. Se dodeka marginalnite prihodi od plasmanite na sredstvata se pogolemi od marginalnite tro{oci {to gi pla}a bankata za tie sredstva (depoziti), bankata e zainteresirana da pribira takvi depoziti i da ja {iri depozitnata baza od koja }e ja razviva ponatamu svojata kreditna aktivnost.</p> <p>DEPOZITEN</p> <p>POTENCIJAL</p> <p>Finansiskiot potencijal, ili vkupnite izvori na sredstva se sostojat od depozitni i nedepozitni izvori i plus kapitalot na bankata. Depozitite se javuvaat vo nekolku vidovi: Depoziti po viduvawe Oro~eni depoziti [tedni depoziti Specijalni depoziti.</p> <p>Depoziti po viduvaweToa se site depoziti na transakciski smetki i dr.smetki na nebakarski subjekti so koi tie mo`at da raspolagaat vo sekoe vreme, bez bilo kakvi ograni~uvawa od bankata. Na ovie sredstva bankata voobi~aeno ne pla}a ili pla}a minimalna kamata. Zlatno pravilo e bankata od kratkoro~ni depoziti da odobruva samo kratkoro~ni krediti, a dolgoro~nite krediti da se odobruvaat od dolgoro~ni izvori na sredstva(depoziti). No, bankite pravat ro~na transformacija so koja od kratkoro~ni depoziti se odobruvaat i dolgoro~ni krediti. No, samo vo del {to ne bi ja zagrozil likvidnosta na bankata. Toj del zavisi od: - doverbata vo bankata, od strukturata i stabilnosta na depozitnata baza.</p> <p>Oro~eni depozitiToa se sredstva na smetkata na komitentite kaj bankata so utvrdeni rokovi koga mo`at da se podignat. Na ovie depoziti bankata pla}a povisoka kamata, i tie pretstavuvaat stabilen izvor na sredstva na koi bankata mo`e da smeta pri formuliraweto na svojata kreditna politika. Ima nekolku varijanti oro~eni depoziti:</p> <p>So fiksen rok na dospevawe Bez mo`nost rokot da se promeni So mo`nost rokot da se promeni pod odredeni uslovi Po pravilo, zadol`itelnata rezerva na ovie depoziti e so poniska stapka vo sporedba so onaa na depozitite po viduvawe.</p> <p>[tedni depozitiToa se vsu{nost vo najgolem del depoziti na naselenie i tie vo golem broj zemji se i glaven izvor na depozitniot potencijal na bankite. Vo monetarnata teorija ovie depoziti se narekuvaat u{te i kvazi pari, zaradi faktot {to nemo`at avtomatski da se koristat za izvr{uvawe na pla}awa. Od tie pri~ini, ovie depoziti spored postrogite kriteriumi, ne vleguvaat vo najtesnata definicija na pari M1,zatoa {to nemo`e neposredno da se pla}a so niv. No, zatoa {to mnogu lesno mo`at da se pretvorat vo instrument za pla}awe, vo po{irokite definicii na pari~na masa sekako vleguvaat. Spored kriterium na oro~uvawe, depozitite se: oro~eni i neoro~eni. Spored kriterium na valutata vo koja se {tedi, depozitite mo`at da bidat: vo doma{na i vo stranska valuta. Za {teda~ite, korista od {tedeweto e {to nosat kamata, a za bankite {to se zna~ajna stavka za kreditniot potencijal, a za dr`avata zna~ajna stavka za uramnote`uvawe na platniot bilans na zemjata. Deviznite doznaki ovozmo`ija RM da bide rangirana kako nisko ili sredno zadol`ena zemja.</p> <p>Specijalni depoziti</p> <p>Toa se depoziti koi nebankarskite subjekti gi imaat staveno kako rezultat na administrativni, zakonski, vladini merki ili merki na CB, so koi CB I Vladata ja sproveduvaat monetarnata i ekonomskata politika na zemjata. Ovie depoziti ne vleguvaat vo depozitnata baza za odobruvawe na krediti, iako na niv bankata pla}a kamata.</p> <p>Nedepozitni izvoriVo uslovi koga imame pogolema pobaruva~ka za krediti od onaa {to bankite so svojot krediten potencijal se vo mo`nost da ja zadovolat, bankite naj~esto se svrtuvaat: kon CB i pozajmuvaat od nea sredstva koi potoa gi plasiraat vo vid na krediti kon dr.banki vo zemjata ili stranstvo koi imaat slobodni, neplasirani sredstva kon pazarot na kapital so emisija na hartii od vrednost. Gorespomenatite mo`nosti se po pravilo poskapi od depozitnite izvori na sredstva. Za toa vo kolkav obem }e gi zgolemat svoite nedepozitni izvori na sredstva, zavisi pred se od : odnosot me|u kam.stapki na vaka pribranite depoziti i krediti od pobaruva~kata za krediti i spremnosta na bankite da vleguvaat vo rizik od pribiraweto na ovie izvori na sredstva na finansiskiot pazar i nivnoto plasirawe vo vid na krediti. Za malite banki mo`nosta da dojdat do nedepozitni izvori na srestva preku emisija na hartii od vrednost prakti~no e te{ko ostvarliva.</p> <p>Toa e edna od pri~inite za okrupnuvawe na bankite preku me|usebno spojuvawe ili pripojuvawe, odnosno preku fuzii i akvizicii.</p> <p>KapitalKapitalot ima mnogu va`na uloga vrzana za sigurnoto rabotewe na bankata i nejzinata solventnost. Za nivoto na kapitalot vo edna banka odlu~uvaat: Akcionerite Menaxmentot CB preku odreduvawe minimalno nivo na kapital. Spored Bazelskite standardi, minimalnata stapka na kapital ne smee da padne pod 8% od tn. rizi~no ponderirana aktiva na bankata. Na ovoj na~in se postignuva srazmeren porast na aktivata na bankata so visinata na kapitalot, kako I na nivoto na depoziti. Ili, poinaku ka`ano, visinata na kapitalot pretstavuva limitira~ki faktor za kreditna ekspanzija na bankata . Kapitalot na edna banka mo`e da se razgrani~i na dva dela: Primaren i Sekundaren. Vo primaren kapital vleguvaat akcionerskiot kapital i ostvareniot zadr`an profit. Akcionerskiot kapital od svoja strana mo`e da se sostoi od redovni(obi~ni) akcii i prioritetni(preferencijalni) akcii. Imatelite na obi~ni akcii se vsu{nost sopstvenicite na bankata i tie upravuvaat so bankata. Imatelite na prioritetni akcii iako se sopstvenici na bankata , ne u~estvuv...</p>