UČNI NAČRT UMETNOSTNA ZGODOVINA

  • Published on
    11-Dec-2016

  • View
    222

  • Download
    6

Embed Size (px)

Transcript

<ul><li><p>UNI NART </p><p>UMETNOSTNA ZGODOVINA Gimnazija </p><p>Splona, klasina gimnazija </p><p>Matura (280 ur) </p></li><li><p>UNI NART </p><p>UMETNOSTNA ZGODOVINA </p><p>Gimnazija: Splona, klasina gimnazija </p><p>Matura (280 ur) </p><p>Predmetna komisija: </p><p>Nina Ostan, Zavod RS za olstvo, predsednica </p><p>dr. Tine Germ, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Katedra za umetnostno zgodovino, </p><p>lan </p><p>Jasna Rojc, Gimnazija Nova Gorica, lanica </p><p>Alenka Puschner, CRM, Kamnik, lanica </p><p>Pri posodabljanju unega narta je komisija za posodabljanje unega narta za umetnostno </p><p>zgodovino izhajala iz obstojeega unega narta za umetnostno zgodovino iz leta 1998. </p><p>Recenzentki: </p><p>dr. Katja Mahni, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Ljubljana, Katedra za </p><p>umetnostno zgodovino </p><p>Lidija ernuta Nowak, Srednja vzgojiteljska ola in gimnazija Ljubljana </p><p>Uredili: Katja Krinik in Nataa Purkat </p><p>Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 14. 2. 2008. </p></li><li><p>Kazalo </p><p>1 OPREDELITEV PREDMETA UMETNOSTNA ZGODOVINA .................................... 4 </p><p>2 SPLONI CILJI PREDMETA ............................................................................................ 5 </p><p>3 UNI CILJI IN VSEBINE.................................................................................................. 6 </p><p>4 PRIAKOVANI DOSEKI............................................................................................... 27 </p><p>5 MEDPREDMETNE POVZAVE ....................................................................................... 28 </p><p>6 DIDAKTINA PRIPOROILA ....................................................................................... 28 </p><p>7 VREDNOTENJE DOSEKOV......................................................................................... 29 </p></li><li><p>1 OPREDELITEV PREDMETA UMETNOSTNA ZGODOVINA </p><p>Vodilna ideja predmeta: Razumevanje likovne umetnosti, njenega razvoja </p><p>in drubene vloge </p><p>Umetnostna zgodovina je humanistina veda, ki predstavlja zgodovino idej in drubenih </p><p>dogajanj, izraenih v likovni umetnosti. Na pregleden in razumljiv nain dijaka seznani z </p><p>enim najpomembnejih izrazov lovekove ustvarjalnosti, s imer bistveno prispeva k </p><p>celovitemu umevanju loveka in kljune vloge umetnike kreativnosti v civilizacijskem </p><p>razvoju lovetva. Predmet orie razvojno pot likovne umetnosti od prazgodovine do </p><p>sodobnega trenutka, njen pomen in vpliv ter pri dijaku razvija kritien odnos do likovnih </p><p>stvaritev in izgrajuje ut za estetiko. </p><p>Dijaka usposablja za samostojno analizo likovnih del in jih v iskanje povezav z vzporednimi </p><p>umetnostnimi pojavi (v knjievnosti, glasbi, gledaliu, filmu itd.) ter z razlinimi podroji </p><p>znanosti. Vpeljati ga eli v aktivno doivljanje umetnikih del, likovno izraenih idej, obutij </p><p>in spoznanj, s imer prispeva k njegovemu osebnemu zorenju in celoviti, humanistini vzgoji. </p><p>Skozi izpovedovanje osebnih kriterijev in pogledov na umetnostne doseke in zgodovino, </p><p>umetnostna zgodovina dijaku omogoa veliko mero izraanja individualnosti ter ga spodbuja </p><p>h kulturi dialoga in strpni kritinosti. </p><p>Predmet umetnostna zgodovina je obenem temeljnega pomena za razumevanje nacionalne </p><p>kulturne identitete ter vpetosti slovenske umetnosti v evropski in svetovni okvir. Nudi </p><p>izhodia za oblikovanje pozitivnega odnosa do umetnike ustvarjalnosti in umetnostne </p><p>dediine ter razvija zavest o soodgovornosti za njeno ohranitev. </p><p>Posebej velja opozoriti na interdisciplinarno naravo predmeta umetnostna zgodovina, ki v </p><p>svojem jedru zdruuje pomembne segmente znanj cele vrste drugih ved. Sodobna umetnostna </p><p>zgodovina je vedno bolj razumljena kot zgodovina idej, ki se izraajo v klasinih likovnih in </p><p>drugih vizualnih medijih. Podroje umetnostnozgodovinskega raziskovanja se tako iri in </p><p>kompleksno prepleta z drugimi predmetnimi podroji, ki jih osvetli s svojega zornega kota. </p><p>Izbirni predmet umetnostna zgodovina je smiselno nadaljevanje in zakljuek vertikalne </p><p>zasnove predmeta umetnostna zgodovina, saj poglablja, iri in utrjuje cilje in vsebine, ki jih </p><p>predmet zastavlja v nijih gimnazijskih letnikih in tudi e v osnovni oli. </p></li><li><p>2 SPLONI CILJI PREDMETA </p><p>Umetnostna zgodovina: </p><p> razvija zavest o zgodovinskem razvoju likovne umetnosti </p><p> oblikuje kritien pogled na izbrana reprezentativna dela slovenske in svetovne umetnosti </p><p> usposablja za razumevanje in analizo umetnikega dela ter umevanje idejnih konceptov v </p><p>umetnosti </p><p> razvija obutljivost za lepoto, doivljanje in vrednotenje umetnin in umetnostne dediine </p><p> predstavi povezavo in soodvisnost med ustvarjanjem, umetnikim delom in drubenim </p><p>okoljem; spodbudi ga k zavedanju o vlogi vizualne kulture in estetske razsenosti v </p><p>sodobni drubi; </p><p> krepi zavest o nacionalni umetnostni identiteti kot vrednoti v sodobnih globalizacijskih </p><p>procesih; </p><p> izostri obutljivost do stvaritev preteklosti in s tem za njihovo vrednotenje ter skrb, </p><p>odgovornost in varovanje; razvija pozitiven odnos do domae ter tuje umetnostne in </p><p>kulturne dediine; </p><p> vzbuja interes za razline oblike izraanja in navaja na strpnost ter kritino sprejemanje </p><p>razlinih stali do umetnosti in na kulturo dialoga; </p><p> razvija sposobnost besednega izraanja v opisovanju umetnikih del in pojavov </p><p>utemeljevanju stali, kriterijev in pogledov na likovno umetnost; </p><p> gradi kritinost v vrednotenju likovne ustvarjalnosti in spodbuja lastno ustvarjalnost; </p><p> ui pravilne uporabe razlinih virov ter kritino iskanje in vrednotenje informacij; razvija </p><p>sposobnost samostojnega uenja in oblikovanja konceptov. </p></li><li><p>3 UNI CILJI IN VSEBINE </p><p>UNI CILJI </p><p>UNE VSEBINE </p><p>UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO UMETNOSTNA ZGODOVINA </p><p> dojamejo umetnostno zgodovino kot humanistino vedo; spoznajo podroja dela; razumejo pojma umetnost in likovna umetnost; razvijajo zavest o irem drubenem pomenu umetnosti; </p><p> razvijajo zavest o zgodovinskem razvoju likovne umetnosti; se seznanijo z raziskovalnimi metodami </p><p> spoznajo kulturno-zgodovinsko pogojenost likovne umetnosti in njeno povezanost z drugimi podroji umetnike ustvarjalnosti </p><p> razumejo vlogo umetnostne zgodovine pri oblikovanju celovitega kulturnega horizonta </p><p> razumejo vlogo kulturne dediine in pomen spomenikega varstva </p><p> umetnostna zgodovina kot humanistina veda: podroje dela in opredelitev osnovnih pojmov; povezave z drugimi humanistinimi vedami </p><p> zgodovinski razvoj likovne umetnosti; metode raziskovanja oz. temeljne discipline (ikonografija, stilistika, morfologija); povezanost likovne umetnosti z drugimi podroji umetnike ustvarjalnosti </p><p> vloga umetnostne zgodovine v razumevanju civilizacijskega razvoja loveke drube in v oblikovanju sodobnega kulturnega obzorja; </p><p> vloga umetnostne zgodovine pri oblikovanju zavesti o vrednosti kulturne dediine in pomen spomenikega varstva </p><p>TEMELJNE ZVRSTI LIKOVNEGA USTVARJANJA </p><p> spoznajo najpomembneje slikarske, risarske, grafine in kiparske zvrsti in tehnike; vrednotijo vpliv materialov in tehnik na likovni izraz </p><p> dojamejo funkcionalni in estetski pomen arhitekture; poznajo temeljne arhitekturne naloge; razumejo vlogo materiala in konstrukcije; razumejo vlogo in pomen urbanizma </p><p> spoznajo vlogo in raznolikost umetne obrti; razlikujejo med umetnikim in industrijskim oblikovanjem; primerjajo umetno obrt in oblikovanje </p><p> razlikujejo dokumentarno in umetniko fotografijo; vrednotijo njeno vlogo v modernem slikarstvu </p><p> slikarstvo in grafika: zvrsti, slikarske in risarske tehnike, grafine tehnike, meane tehnike; materiali in postopki </p><p> kiparstvo: zvrsti, kiparske tehnike in materiali arhitektura in urbanizem: funkcionalni in </p><p>estetski pomen arhitekture; temeljne arhitekturne naloge; osnove arhitekturnega oblikovanja: materiali in konstrukcijske znailnosti; pomen in vloga urbanizma </p><p> umetna obrt: znailnosti in najpomembneje zvrsti </p><p> oblikovanje: zvrsti in naloge; estetika in funkcionalizem v oblikovanju </p><p> fotografija: zvrsti in naloge; povezave s slikarstvom </p></li><li><p> ANALIZA LIKOVNEGA DELA </p><p> dojamejo osnovne zakonitosti likovne ustvarjalnosti; </p><p> se usposobijo za ikonografsko analizo in klasifikacijo; spoznajo pomen simbolov, atributov, personifikacij in alegorij </p><p> prepoznajo prvine likovnega izraanja, razumejo kompozicijo likovnega dela; poznajo perspektive; prepoznavajo morfoloke sloge </p><p> prepoznavajo zgodovinske sloge in njihove znailnosti </p><p> opredelitev osnovnih znailnosti in zakonitosti likovne ustvarjalnosti; pristop k likovnemu delu </p><p> vsebinska analiza: ikonografija in ikonologija; ikonografska analiza in klasifikacija </p><p> oblikovna analiza: opredelitev prvin likovnega izraanja, kompozicije in perspektive; morfologija in morfoloki slogi </p><p> slogovna analiza: zgodovinska in regionalna pogojenost likovne ustvarjalnosti; zgodovinski slogi in njihove izrazne znailnosti </p><p>PRAZGODOVINSKA UMETNOST </p><p> analizirajo kljune kulturnozgodovinske okoliine, v katerih se je razvila prazgodovinska umetnost in ovrednotijo njen pomen; spoznajo posamezna prazgodovinska obdobija </p><p> asovna in geografska opredelitev ter oris podnebnih razmer; pojav umetnosti v prazgodovini: kolektivno in individualno ustvarjanje; razvojne stopnje prazgodovinske umetnosti </p><p>UMETNOST KAMENE DOBE </p><p> razumejo kulturnozgodovinske okoliine razvoja paleolitske in neolitske umetnosti </p><p> razumejo razlike med naravnimi in umetnimi oblikami arhitekture; razumejo pomen kultnih prostorov; analizirajo pogoje za nastanek prvih stalnih naselbin; poznajo najstareje oblike arhitekture in urbanizma ter osnovne tipe megalitske arhitekture </p><p> spoznajo znailnosti kamenodobnega kiparstva; razumejo povezave z religioznimi predstavami in kultnimi obiaji; presojajo vlogo ornamenta </p><p> dojamejo vlogo poslikav v kultnih jamah; opredelijo slikarske tehnike; odkrivajo motivne in vsebinske povezave kiparstva s slikarstvom </p><p> oris kulturnozgodovinskih razmer v stareji in mlaji kameni dobi </p><p> arhitektura kot (pre)oblikovanje prostora glede na lovekove potrebe; namembnost arhitekture: bivalni in kultni prostori; konstrukcijske prvine arhitekture; najstareje stalne naselbine; megalitska arhitektura in njena konstrukcijska naela </p><p> kultna narava kamenodobnega kiparstva; izkorianje naravnih oblik; znailni materiali, tehnike, oblike in motivi; pojav ornamenta </p><p> slikarstvo kot polihromacija predmetov in kot dopolnitev kultnega prostora (jame); tehnike in motivni svet, povezan z religioznim ivljenjem </p><p>UMETNOST KOVINSKIH OBDOBIJ </p></li><li><p> razumejo kulturnozgodovinske okoliine, v katerih se je razvijala umetnost kovinskih obdobij in poznajo posamezna obdobja; dojamejo vlogo tehnologije pridobivanja in obdelave kovin; </p><p> seznanijo se z urbanistinim razvojem in z novimi tipi naselij oz. bivalnih prostorov; </p><p> odkrijejo oblikovne monosti, ki jih je spodbudila obdelava kovine; spoznajo navade kraenja uporabnih predmetov iz kovine in izdelovanja okrasnih predmetov </p><p> oris kulturnozgodovinskih razmer; kronoloki razvoj in glavne znailnosti posameznih kovinskih obdobij; soasnost prazgodovinskih kultur s kulturami visokih civilizacij </p><p> novi tipi naselij (kolie, gradie); znailne oblike grobne arhitekture in grobi </p><p> nadaljevanje tradicije kiparstva v glini, pojav in obdelava kovin; novi tipi predmetov (kovano orodje in oroje); nova vloga kovine v drubi; kraenje uporabnih predmetov iz kovine in uporaba kovine za izdelavo okrasnih predmetov; situlska umetnost </p><p>UMETNOST STAREGA VEKA UMETNOST STARIH CIVILIZACIJ </p><p> razumejo razmere za razvoj kulture in umetnosti v okviru prvih velikih civilizacij; razvijejo zavest o vlogi umetnosti v starih civilizacijah; spoznajo umetnost glavnih starovekih civilizacij </p><p> oris kulturnozgodovinskih razmer: razvoj starih visokih civilizacij; vpliv dravnih, verskih in drugih drubenih interesov pri izoblikovanju umetnosti v starih civilizacijah </p><p>MEZOPOTAMSKA UMETNOST </p><p> razumejo razmere za razvoj mezopotamske umetnosti; spoznajo razvojne stopnje mezopotamske umetnosti </p><p> poznajo osnovne tipe mezopotamske arhitekture in analizirajo njihovo drubeno vlogo </p><p> spoznavajo znailne oblike kiparskih spomenikov, materialov in tehnik; presojajo pomen vladarskih upodobitev </p><p> prepoznavajo slikarske tehnike in odkrivajo ikonografske znailnosti slikarskih upodobitev </p><p> oris kulturnozgodovinskih razmer; razvojne stopnje mezopotamske umetnosti (sumerska, babilonska, asirska) </p><p> pomen arhitekture in urbanizma v okviru mezopotamske drube; znailnosti posvetne in sakralne arhitekture; glavni arhitekturni tipi </p><p> znailne oblike kiparstva; religiozni znaaj kiparstva; upodobitev vladarja kot kultni in propagandni objekt </p><p> poslikave uporabnih predmetov in okraevanje arhitekturnih delov; religiozna motivika </p><p>EGIPANSKA UMETNOST </p><p> razumejo razmere za razvoj egipanske umetnosti; spoznajo razvojne stopnje egipanske umetnosti </p><p> razvijajo zavest o vlogi urbanizma in arhitekture v egipanski kulturi; spoznajo razvoj, oblike in funkcijo grobne in tempeljske arhitekture </p><p> razumejo vlogo znailnih oblik kiparstva; odkrivajo vlogo egipanskega kanona pri upodabljanju loveke figure </p><p> dojamejo obredni in mitoloki znaaj poslikav sveti in grobnih prostorov, poznajo kompozicijska pravila egipanskega slikarstva </p><p> oris kulturnozgodovinskih razmer; kronoloka razdelitev egipanske zgodovine </p><p> znailne urbanistine oblike (mesto in mesto mrtvih); pomen razvoj in oblike znailnih arhitekturnih tipov (grobnica, svetie, bivalna arhitektura); </p><p> znailne kiparske naloge, zvrsti in tehnike; funkcijske razlike med monumentalno in malo plastiko; religiozni in vladarsko propagandni znaaj kiparstva; egipanski kanon pri upodabljanju loveke figure; </p><p> poslikave sveti in grobnic; obredna in mitoloka motivika slikarstva; oblikovne znailnosti egipanskega slikarstva </p></li><li><p>UMETNOST STAREGA VEKA ANTINA UMETNOST </p><p> prepoznavajo pobude oblikovanja novih civilizacij; antine civilizacije poveejo z znailnostmi sredozemskega prostora </p><p> Sredozemlje kot sredie antine umetnosti; stare civilizacije kot izhodie za razvoj antine umetnosti </p><p>KRETSKA UMETNOST </p><p> razumejo razmere za razvoj kulture na Kreti; spoznajo glavni obdobji minojske umetnosti </p><p> analizirajo konstrukcijske in organizacijske znailnosti kretskih pala </p><p> prepoznavajo znailne kiparske oblike in materiale; dojamejo simboliko in religiozni znaaj kiparstva </p><p> spoznajo glavne motive in oblike kretskega slikarstva; dojamejo simboliko in religiozni znaaj slikarstva </p><p> oris kulturnozgodovinskih razmer; kronoloki razvoj kulture na Kreti </p><p> arhitektura pala: struktura, nain gradnje in likovna oprema </p><p> religiozni znaaj kretskega kiparstva in simboline upodobitve; oblikovne znailnosti </p><p> stensko in vazno slikarstvo: oblikovne znailnosti, motivni svet in simbolina vloga </p><p>MIKENSKA UMETNOST </p><p> razumejo razmere za razvoj mikenske kulture; opredelijo obdobje mikenske umetnosti </p><p> presojajo pomen utrjenega mesta; spoznajo megaron in njegovo vlogo v razvoju grkega svetia </p><p> spoznavajo osnovne oblike kiparstva </p><p> oris kulturnozgodovinskih razmer mikenska arhitektura: zasnova utrjenega mesta </p><p>tipi objektov, struktura in nain gradnje; pomen megarona za razvoj grkega svetia </p><p> kiparsko oblikovani zlatarski izdelki </p><p>GRKA UMETNOST </p><p> razumejo razmere za razvoj grke umetnosti; opredelijo geografski poloaj in kronoloki razvoj </p><p> oris kulturnozgodovinskih razmer; kronoloka razdelitev grke umetno...</p></li></ul>