Umetniška gimnazija – glasbena ?· 2 Posodobljeni učni načrt SOLFEGGIO Obvezni predmet (315 ur)…

  • Published on
    17-Feb-2019

  • View
    212

  • Download
    0

Embed Size (px)

Transcript

<p>Umetnika gimnazija glasbena smer </p> <p> Moduli A: glasbeni stavek, B: petje intrument, </p> <p>C: jazz zabavna glasba </p> <p>Posodobljeni uni nart </p> <p>SOLFEGGIO </p> <p>OBVEZNI PREDMET </p> <p>315 ur </p> <p> 2 </p> <p>Posodobljeni uni nart </p> <p>SOLFEGGIO </p> <p>Obvezni predmet (315 ur) </p> <p>Posodobljeni uni nart so pripravili: </p> <p>Predsednik predmetne skupine: </p> <p>dr. Peter avli, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana </p> <p>lana: </p> <p>Alenka Bervar, prof., Konservatorij za glasbo in balet Maribor </p> <p>Ambro opi, prof., Gimnazija Koper, Umetnika gimnazija - Glasbena smer </p> <p>Vodja in koordinator predmetne skupine: </p> <p>Helena Meko, prof., Konservatorij za glasbo in balet Maribor </p> <p>Vodja podrone skupine za glasbeno olstvo: </p> <p>dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za olstvo </p> <p>Vsebinsko prenovo srednjega glasbenega olstva je pripravila in izvedla nacionalna komisija za </p> <p>glasbeno olstvo v mandatu 20112015. </p> <p>Recenzenta: </p> <p>Vitja Avsec, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana </p> <p>mag. Ivan Florjanc, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo </p> <p>Izdala: Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port, Zavod RS za olstvo </p> <p>Za ministrstvo: dr. Jernej Pikalo </p> <p>Za zavod: mag. Gregor Mohori </p> <p>Uredili: izr. prof. mag. Ivan Florjanc, Marija Gregorc, prof., in mag. Toma Faganel </p> <p>Jezikovni pregled: Mira Turk kraba </p> <p>Objava na spletnem naslovu: </p> <p>http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanj</p> <p>e_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/ </p> <p>Prva izdaja </p> <p>Ljubljana 2013 </p> <p>CIP - Kataloni zapis o publikaciji </p> <p>Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana </p> <p>37.091.214:784.9(0.034.2) </p> <p>AVLI, Peter, 1961- </p> <p> Posodobljeni uni nart. Solfeggio [Elektronski vir] : obvezni predmet : 315 ur / [pripravili </p> <p>Peter avli, Alenka Bervar, Ambro opi]. - 1. izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za </p> <p>izobraevanje, znanost, kulturo in port : Zavod RS za olstvo, 2013. - (Umetnika gimnazija - </p> <p>glasbena smer. Modul A, Glasbeni stavek) (Umetnika gimnazija - glasbena smer. Modul B, Petje - </p> <p>intrument) (Umetnika gimnazija - glasbena smer. Modul C, Jazz - zabavna glasba) </p> <p>ISBN 978-961-03-0165-3 (pdf, Zavod RS za olstvo) </p> <p>1. Gl. stv. nasl. 2. Bervar, Alenka 3. opi, Ambro </p> <p>271411456 </p> <p>Posodobljeni uni nart za predmet solfeggio je pripravila predmetna skupina za posodabljanje unega </p> <p>narta za solfeggio. Pri posodabljanju je izhajala iz unega narta za predmet solfeggio, doloenega na </p> <p>15. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje, 7. maja 1998. Posodobljeni uni nart je </p> <p>posledica sprememb in novosti v pedagoki praksi na podroju skupinskega pouka glasbenoteoretinih </p> <p>predmetov. </p> <p>Posodobljeni uni nart solfeggio je Strokovni svet RS za splono izobraevanje doloil na 161. seji </p> <p>19. decembra 2013. </p> <p>http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/</p> <p> 3 </p> <p>VSEBINA </p> <p> 1 OPREDELITEV PREDMETA 4 </p> <p>2 SPLONI CILJI 5 </p> <p>3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE 6 </p> <p>4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA 12 </p> <p>5 DIDAKTINA PRIPOROILA 14 </p> <p>5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja 19 </p> <p>5.2 Medpredmetne povezave 19 </p> <p>6 MATERIALNI POGOJI 20 </p> <p>7 ZNANJA IZVAJALCEV 20 </p> <p> 4 </p> <p>1 OPREDELITEV PREDMETA </p> <p>Predmet solfeggio je strokovni predmet v programu umetnike gimnazije, modul A: glasbeni </p> <p>stavek, modul B: petje intrument in modul C: jazz zabavna glasba. Izvajamo ga v </p> <p>skupnem obsegu 315 ur. </p> <p>Solfeggio razvija, poglablja in iri glasbena znanja in sposobnosti, s pomojo katerih dijaki* </p> <p>stopajo na poklicno pot poustvarjalno prepriljivega in vsestranskega glasbenega umetnika. </p> <p>Temeljna naloga predmeta je razvijanje glasbenega uta, ki omogoa ustvarjalno in estetsko </p> <p>prefinjeno muziciranje. S tem ciljem dijake urimo v izgradnji osebnih glasbenih zmonosti, ki </p> <p>jim omogoijo bodoe poklicno udejstvovanje. Z urjenjem delovnih navad ustvarimo pogoje </p> <p>za ustvarjalen odnos do glasbe in z njo povezanih aktivnosti. Doseena spoznanja in glasbena </p> <p>znanja postanejo pomemben del splone kulture vsakega dijaka. </p> <p>Na ravni srednjegaolskega izobraevanja skupaj z drugimi strokovnimi predmeti solfeggio </p> <p>vzgaja in izobrauje glasbene talente, jim omogoa pridobitev temeljnih glasbenih znanj ter </p> <p>nadgradnjo njihovega praktinega in teoretinega znanja. Pri predmetu solfeggio dijaki </p> <p>usvojijo teoretine zakonitosti, doiveto zaznavajo in reproducirajo glasbene prvine ritma, </p> <p>metrinega utripa, intervalne, akordine in melodine zaznave z dinamino-agoginimi </p> <p>vsebinami, prepoznajo oblikovne glasbene vzorce in usvojijo osnovne improvizacijsko-</p> <p>ustvarjalne postopke. Dijaki spoznavajo estetska, racionalna, zgodovinsko in slogovno </p> <p>pogojena naela oblikovanja glasbenih oblik. Na podlagi znanja gradijo in razvijajo kritino-</p> <p>analitini odnos do glasbenega dela. Pouk solfeggia navaja dijake na samostojno delo pri </p> <p>razvijanju glasbenih spretnosti. Tako pridobijo sposobnosti za kakovostno izvajanje </p> <p>solistinih in komornih skladb ter za sodelovanje v orkestru. Dijaki v modulu C pri pouku </p> <p>solfeggia usvojijo e dodatno znanje in spretnosti na podroju specialnega jazzovskega ritma </p> <p>in harmonskih zvez. Dijaki v modulu A, ki so prav tako deleni pouka solfeggia, pridobijo </p> <p>izhodina znanja in sposobnosti za tudij kompozicije, muzikologije in glasbene pedagogike </p> <p>s poudarkom na praktinih ustvarjalnih prvinah pri pouku solfeggia in analizi ter na sluni in </p> <p>spominski zaznavi oblikovnih vzorcev. </p> <p>Pouk solfeggia dijakom ponuja tudi osebnostni in socialni razvoj. Dijaki spoznajo pomen in </p> <p>lepoto skupnega dela, oblikovanja umetnikih vsebin, pomen odgovornosti, zaupanja in </p> <p>medsebojne pomoi. Tako pridobijo osebnostne kvalitete, ki so nujne za sodobnega </p> <p>glasbenega poustvarjalnega umetnika, skladatelja, pedagoga, muzikologa ali znanstvenika. </p> <p> * V tem unem nartu uporabljeni izrazi, zapisani v moki slovnini obliki, veljajo za oba spola (dijak za dijaka </p> <p>in dijakinjo, uitelj za uitelja in uiteljico). </p> <p> 5 </p> <p>2 SPLONI CILJI </p> <p>Dijaki pri predmetu solfeggio: </p> <p> odkrijejo, razvijejo in poglobijo izvajalske, sluno in spominsko predstavne glasbene </p> <p>sposobnosti na podroju ritma, melodike, sozvoij, oblikoslovja in glasbene senzibilnosti; </p> <p> utrdijo doseeno predznanje; </p> <p> pridobijo teoretina in praktina znanja na podroju tonalnih in modalnih lestvic; </p> <p> razvijejo in utrdijo sposobnosti ustvarjalne improvizacije pri ritmu, harmonskih, eno- in </p> <p>dvoglasnih melodinih vsebinah; </p> <p> razvijejo obutek za enakomerno pulziranje, taktiranje ter pomnjenje absolutnih in </p> <p>relativnih trajanj v osnovnih, sestavljenih in meanih taktovskih nainih; </p> <p> razvijejo in poglobijo sposobnost za branje not v tonski abecedi in absolutni solmizaciji v </p> <p>ritminih vrednostih ter izvajajo posamezne glasove v tirih kljuih: violinskem g-, </p> <p>basovskem f-, altovskem c- in tenorskem c-kljuu; </p> <p> razvijajo absolutno intonacijo v tonalni (diatonika, kromatika in enharmonija) in atonalni </p> <p>melodiki s pomojo spoznavanja intervalskih in harmonskih lastnosti tonskih sestavov; </p> <p> zavestno spremljajo vertikalna in horizontalna gibanja v harmonskem in </p> <p>kontrapunktinem glasbenem stavku, tudi s pomojo grafine tonalne analize soprana in </p> <p>basa; </p> <p> estetsko in ustvarjalno oblikujejo glasbene vsebine na podroju ritma, harmonije in </p> <p>melodije; </p> <p> spoznavajo in praktino izvajajo oznake za artikulacijo in agogiko; </p> <p> izvajajo eno- in dvoglasni notni zapis po sluno-spominski reprodukciji; </p> <p> razvijajo in poglabljajo sposobnosti za zaznavo tiriglasnega stavka v ozki, iroki in </p> <p>meani harmonski legi; </p> <p> analizirajo primere iz literature v melodinem, harmonskem in oblikovnem pogledu ter </p> <p>tako uporabljajo pridobljeno znanje; </p> <p> razlikujejo posamezne glasove in glasbila po zvoni barvi; </p> <p> dojemajo barvne sestave dveh, treh ali ve glasbil; </p> <p> razvijajo ustvarjalne prvine pri stiku z glasbeno vsebino; </p> <p> deleni so blagodejne in koristne socializacije v skupnem sodelovanju pri glasbenih </p> <p>dejavnostih; </p> <p> s spoznavanjem in usvajanjem osnov vokalne tehnike zagotavljajo istost intonacije in </p> <p>razvijajo zdrav in lep pevski glas; </p> <p> razvijajo estetsko doivljanje in glasbeni okus; </p> <p> 6 </p> <p> spoznavajo, razumevajo in uporabljajo strokovne izraze v tujih jezikih; </p> <p> se navajajo na sodelovanje, odgovornost in pomo pri skupinskem pouku; </p> <p> spoznavajo glasbena dela slovenskih skladateljev; </p> <p> najbolji se udeleujejo tekmovanj v solfeggiu; </p> <p> usvajajo znanja, potrebna za uspeno opravljanje mature iz predmeta glasba; </p> <p> usvajajo pomen glasbe za samozavest in samobitnost slovenskega naroda; </p> <p> spoznavajo slovensko, evropsko in svetovno glasbeno dediino. </p> <p>3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE Cilji in vsebine so urejeni po tematskih sklopih. </p> <p> 3.1.1 Glasbena teorija </p> <p>OPERATIVNI CILJI VSEBINE </p> <p>Dijaki: </p> <p> razumevajo in usvojijo zakonitosti glasbene teorije; </p> <p> znajo teoretino glasbeno znanje ustrezno uporabiti v primerih iz glasbene literature; </p> <p> teoretina znanja in glasbene sposobnosti uporabijo v povezavi z drugimi glasbenimi </p> <p>disciplinami: glasbeni stavek in oblikoslovje, </p> <p>zgodovina glasbe, nauk o glasbilih, jazz, </p> <p>individualni pouk glasbila, skupinska igra, </p> <p>petje; </p> <p> pridobijo osnove za profesionalno estetsko in ustvarjalno oblikovanje glasbenih vsebin; </p> <p> povezujejo znanja s podroja solfeggia in pridobljeno teoretino znanje pri pouku </p> <p>svojega glasbila. </p> <p> Glasbena izrazna sredstva, zapis taktovskih nainov, senzibilnost za metrononomski </p> <p>tempo, zaznavanje in zapis ritminih </p> <p>posebnosti, spoznavanje dinaminih, </p> <p>agoginih, artikulacijskih, izvajalskih in </p> <p>karakternih oznab </p> <p> Alikvotni toni, naravni in temperirani sistem Kvintni krog, terni sistem, komorni ton, </p> <p>kljui </p> <p> Intervali: konsonance, disonance, obrati intervalov </p> <p> Diatonika, kromatika, enharmonija </p> <p> Tonski sestavi, funkcije, vodilni ton Modusi, etnine in umetne lestvice, </p> <p>pentatonika </p> <p> Transpozicije in vrste trozvokov, obrati, </p> <p>funkcije tonov v akordu. Mnogostranost </p> <p> etverozvoki, obrati, mnogostranost Peterozvoki </p> <p> Terna sorodnost, enharmonsko pretolmaenje </p> <p> Atonalni postopki z intervalnimi nabori </p> <p> Komplementarni heksakordi, dvanajsttonski niz in njegove lastnosti </p> <p> Zvone teksture: monodija, homofonija , polifonija, bitonalnost, bimodalnost </p> <p> Glasbeni okraski Tradicionalni in aleatorini glasbeni zapis Osnovni podatki iz nauka o glasbilih </p> <p>3.1.2 Ritem </p> <p> Razumevajo izraze doba, metrum, metrini utrip, tempo; </p> <p> Nakazujejo taktovske naine; </p> <p> Uvajalne vaje za enakomeren pulz v doloenem tempu </p> <p> Taktiranje osnovnih, sestavljenih in meanih </p> <p> 7 </p> <p> Sluno zaznavajo, izvajajo in zapisujejo ritmine vsebine v prvi in drugi poddelitvi, </p> <p>punktirane note, vezave, sinkope; </p> <p> Oblikujejo ritmine fraze; Izvajajo parlato (ritmino branje) v tonski </p> <p>abecedi in solmizaciji: v violinskem in </p> <p>basovskem kljuu v predpisanem tempu; </p> <p> Zapisujejo ritmine nareke, zapomnjujejo ritmine vzorce; </p> <p> Improvizirajo preproste ritmine vsebine; </p> <p> Dijaki v modulu C usvojijo e posebne jazzovske ritmine vaje v jazzovski literaturi. </p> <p>taktovskih nainov </p> <p> Vaje za parlato v violinskem in basovskem kljuu s postopno iritvijo branja tonov v </p> <p>notnem rtovju z eno pomono rto v tonski </p> <p>abecedi in solmizaciji: do-re-mi-fa-sol-la-si-</p> <p>do </p> <p> Uvajalne dvotaktne ritmine vaje Osem- do estnajsttaktne ritmine vaje v </p> <p>raznih taktovskih nainih </p> <p> Komplementarne ritmine vaje </p> <p> Vaje za domae delo Vaje za domae delo </p> <p>3.1.3 Melodika </p> <p> Sluno zaznavajo, izvajajo in zapisujejo melodine skoke v vse lestvine stopnje v </p> <p>duru, harmoninem in melodinem molu; </p> <p> Sluno in racionalno zaznavajo melodine postope v starocerkvenih modusih; </p> <p> Sluno zaznavajo tonalitete in njene </p> <p>funkcionalne stopnje; </p> <p> Razumevanjo diatonine menjalne in prehajalne tone; </p> <p> Doiveto interpretirajo melodine vaje in primere iz slovenske ljudske in umetne glasbe </p> <p>ter tuje literature; </p> <p> Analizirajo harmonske in motivine podlage melodinih vaj; </p> <p> Zaznavajo in reproducirajo tonalne in modalne melodine vsebine s spominskimi </p> <p>ponovitvami in zapisom v obliki nareka; </p> <p> Doiveto in pevsko oblikovana interpretacija izbranih melodinih primerov s klavirsko </p> <p>spremljavo; </p> <p> Urijo zaznave komornega tona in tonske barve raznih tonalitet. </p> <p> Uvajalne dvotaktne fraze z doloenimi melodinimi skoki v duru in harmoninem </p> <p>molu </p> <p> Uvajalni melodini vzorci Osem- do estnajsttaktne enoglasne ritmino-</p> <p>melodine vaje s postopnim tevilom </p> <p>melodinih skokov v harmoninem in </p> <p>melodinem molu </p> <p> Izvajanje kadennih vaj v izhodiih vseh </p> <p>obratov kvintakordov v obeh smereh v </p> <p>poljubnih tonalitetah </p> <p> Vaje v melodinih postopih v starocerkvenih </p> <p>modusih </p> <p> Ritmino-melodine vaje s klavirsko spremljavo </p> <p> Katalog skladb v posameznih tonalitetah za </p> <p>prepoznavo barve tonalitete </p> <p> Spoznavanje melodinega motiva, fraze, dvotaktja, malega in velikega stavka, periode </p> <p> Ustvarjalne igre z motivom: ponovitve, iritve, ritmine in intervalne spremembe </p> <p> Analiza, petje in posluanje primerov iz </p> <p>ljudske in umetne glasbe </p> <p> Vaje za domae delo </p> <p>3.1.4 Intervali in sozvoja </p> <p> Sluno zaznavajo, izvajajo in zapisujejo intervale sekunde, terce in kvarte v vseh </p> <p>kvalitetah; </p> <p> Sluno zaznavajo, izvajajo in zapisujejo trozvoke v obratih in dominantni septakord z </p> <p>obrati v vseh melodinih legah v ozki in </p> <p>iroki legi (trozvoki tudi v tiriglasju); </p> <p> Prepoznavajo vloge posameznih tonov in intervalov v akordu v tiriglasju in z </p> <p>dodatnimi podvojitvami. </p> <p> Intervalni nareki s sekundami, tercami in kvartami s tremi, tirimi ali petimi toni, </p> <p>dodanimi izhodinemu tonu; </p> <p> Intervalne vaje s sekundami, tercami in kvartami, namenjene petju, z izbranimi </p> <p>intervali v raznih transpozicijah </p> <p> tiriglasne kadence, namenjene petju za prepoznavo sozvoij in osnovnih harmonskih </p> <p>zvez v tri- in tiriglasju </p> <p> Primeri iz literature za zaznavo intervalnih, </p> <p>sozvonih, motivinih, stavnih in </p> <p>periodinih vsebin </p> <p> Vaje za prepoznavo vseh trozvokov z obrati </p> <p>in dominantnega septakorda z obrati v vseh </p> <p>melodinih legah v ozki in iroki legi na </p> <p>klavirju in v razlinih intrumentalnih </p> <p> 8 </p> <p>kombinacijah (v zvonem zapisu s tonskimi </p> <p>barvami razlinih glasbil) </p> <p> Vaje za domae delo </p> <p>3.2.1 Glasbena teorija </p> <p>Dijaki: </p> <p> Razumevajo mutacijo dur-mol in mol-dur; Razumevajo harmonini dur (zniana esta </p> <p>stopnja); </p> <p> Razumevajo menjal...</p>